Jedro

Tako kot pri prehodu dediščine na dediče, tudi zapuščina brez dediča preide v državno lastnino v trenutku zapustnikove smrti (9. člen ZD). Ne gre za originarno pridobitev lastninske pravice (neodvisno od pravnega prednika), ampak za derivativni način pridobitve lastninske pravice v skladu z 39. in 41. členom SPZ. Po določbi prvega odstavka 142.a člena ZD pa v tem primeru Republika Slovenija ne odgovarja za zapustnikove dolgove, saj so terjatve upnikov, ker le-ti pred izdajo sklepa po 219. členu ZD niso predlagali stečaja zapuščine brez dedičev, ugasnile.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izrek sklepa sodišča prve stopnje v rubriki „A/UGOTOVILO:“ v točki II spremeni tako, da le-ta glasi: „II. glede obsega zapuščine, da v to spadajo denarna sredstva na računu zapustnika pri Novi KBM d.d. v znesku 3,97 EUR, terjatev do ZPIZ-a v višini 480,15 EUR, lastništvo osebnega avtomobila znamke SUZUKI IGNIS 1.3, reg. št. ..., WIN: ..., letnik 2004 in motorno kolo znamke KEEWAY, WIN: ..., leto prve registracije 2007 ...“.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil zapustnik vdovec, da je zapustil potomca A. A. in B. B., ki bi dedovala vsak do ½ zapuščine s tem, da sta se oba dedovanju odpovedala, morebitni neznani dediči II in III dednega reda se po enoletnem oklicnem postopku niso priglasili k dedovanju, prav tako se jih ni našlo preko mednarodne pravne pomoči v Republiki Severni Makedoniji, tako da gre za zapuščino brez dedičev (točka A.I izreka). Glede obsega zapuščine je ugotovilo, da v zapuščino spadajo denarna sredstva na osebnem računu zapustnika pri Novi KBM d.d. v znesku 3,97 EUR, terjatev do ZPIZ-a v znesku 480,15 EUR in lastništvo osebnega avtomobila znamke SUZUKI IGNIS 1.3, reg. štev. ..., motorno kolo znamke KEEWAY, leto prve registracije 2007 ter traktor FA kmetijski, znamke IMT, letnik 1974 (točka A.II izreka). Nadalje je sklenilo, da se zapuščina, ki predstavljajo denarna sredstva pri NKBM d.d. v višini 3,97 EUR ter lastništvo motornih vozil in terjatev do ZPIZ-a, po poplačilu 149,10 EUR stroškov prevoda listin po 219. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) prenese na Republiko Slovenijo. Odredilo je še, da se terjatev ZPIZ-a v višini 149,10 EUR po pravnomočnosti sklepa prenese na račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti, preostanek terjatve do ZPIZ-a, denarna sredstva pri NKBM d.d. in lastništvo motornih vozil pa se prav tako prenesejo na Republiko Slovenijo, ki si uredi prenos po pravnomočnosti tega sklepa sama.

2. Zoper zgoraj navedeni sklep vlaga pritožbo Republika Slovenija iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje v predmetnem zapuščinskem postopku pred izročitvijo spornih vozil v last Republike Slovenije ugotoviti, kdo jih ima v posesti, pri kom so ključi in prometna dovoljenja, oziroma kdo jih je dolžan izročiti. Morda sporna vozila v naravi niti ne obstajajo več. Takšna pa ne morejo biti sestavni del zapuščinske mase. V nekaterih podobnih primerih se je namreč po izdaji sklepa zapuščinskih sodišč izkazalo, da so bile premičnine, ki so kot zapuščina brez dedičev prešle v last Republike Slovenije, odtujene ali uničene, zaradi česar jih kot kaducitetno upravičenka ni mogla prevzeti in z njimi ustrezno upravljati oziroma razpolagati. A kljub temu, da Republika Slovenija za zapustnikove dolgove ne odgovarja, mora vedeti, če sporno vozilo obstaja in kje se nahaja, da ga sploh lahko prevzame.

Takšno motorno vozilo je lahko tudi nevarna stvar, saj lahko pride do samovžiga, iz njega lahko odtekajo tekočine in povzročajo nevarnost za okolje, z njim lahko druga oseba povzroči prometno nesrečo ipd.. Zato je pomembno, da zapuščinsko sodišče v trenutku odločanja ugotovi, če predmet zapuščinske mase v naravi sploh obstaja, ter kje oziroma pri kom se nahaja, da ga lahko Republika Slovenija prevzame, uredi lastništvo v potrebnih evidencah ter ustrezno ravna z nevarno stvarjo. Čeprav po mnenju teorije tudi na kaducitetno upravičenko preide zapuščina s trenutkom zapustnikove smrti in kljub temu, da ne gre za dedovanje, je zapuščinsko sodišče po stališču sodne prakse pred izdajo sklepa o izročitvi zapuščine v smislu 219. člena ZD dolžno zanesljivo ugotoviti, ali in kje obstaja zapuščina oziroma stvari iz zapuščine (tako sklep I Cp 192/2015 z dne 18. 3. 2015 in sklep III Cp 1023/2016).

Republika Slovenija predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v okviru preizkusa sklepa sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 163. členom ZD) ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker drugih bistvenih kršitev pravil postopka pritožba ne uveljavlja, je pritožbeno sodišče preizkusilo pritožbena zatrjevanja o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in nepravilni uporabi materialnega prava.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialnopravno napačno zaključilo, da v zapuščino po pokojnem C. C. spada tudi traktor FA kmetijski, znamke IMT, WIN ..., letnik izdelave 1974. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje ob vpogledu v register motornih vozil napačno ugotovilo, da je lastnik predmetnega traktorja C. C., EMŠO: ..., nazadnje stanujoč Segovci ..., Segovci, A., torej zapustnik. Kot je razvidno iz prilog spisa, je predmetni traktor last B. B., EMŠO: ..., stanujoč Segovci ..., Segovci. To pa je, kot izhaja iz smrtovnice, zapustnikov sin, ki se je dedovanju odpovedal. Ker s trenutkom zapustnikove smrti na dediče preide vse premoženje, ki je bilo njegova last (132, člen ZD),1 predmetni traktor pa v trenutku smrti zapustnika C. C. ni bil njegova last, je bilo treba v tem delu pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da v zapuščino po C. C. spadata od motornih vozil le osebno vozilo SUZUKI IGNIS 1.3 in motorno kolo KEEWAY Superlight 125, ne pa tudi zgoraj navedeni traktor. Tako tudi na Republiko Slovenijo ne more biti prenešeno premoženje, ki v trenutku smrti ni bilo last zapustnika, zaradi česar tudi ni spadalo v zapuščinsko maso.

6. V preostalem delu pa pritožbeno sodišče povzema kot pravilne zaključke sodišča prve stopnje iz obrazložitve sklepa o prehodu premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez gospodarja na državo (219. člen ZD),2 in da je položaj države v tem primeru, ko le-ta postane kaducitetna upravičenka, primerljiv s položajem dediča, kar se tiče aktivnega premoženja. Država na podlagi zakona in po zakonsko predvidenem postopku (130. člen ZD) dejansko prevzame položaj zapustnikovega dediča zaradi domneve, da dedičev ni. Tako kot pri prehodu dediščine na dediče, tudi zapuščina brez dediča preide v državno lastnino v trenutku zapustnikove smrti (9. člen ZD). Ne gre za originarno pridobitev lastninske pravice (neodvisno od pravnega prednika), ampak za derivativni način pridobitve lastninske pravice v skladu z 39. in 41. členom Stvarnopravnega zakonika3 (v nadaljevanju SPZ). Kar se tiče aktivnega premoženja je njen položaj enak položaju dediča, le s to razliko, da se sama v nasprotju z dedičem zapuščini ne more odpovedati.4 Po določbi prvega odstavka 142.a člena ZD pa v tem primeru Republika Slovenija ne odgovarja za zapustnikove dolgove, saj so terjatve upnikov, ker le-ti pred izdajo sklepa po 219. členu ZD niso predlagali stečaja zapuščine brez dedičev, ugasnile.5 Kljub temu pa zaradi tega sklep sodišča, s katerim se zapuščina izroči državi, še vedno nima konstitutivnega značaja, temveč je tako kot sklep o dedovanju, deklaratorne narave.

7. Tako je glede na določilo 9. člena ZD, ki določa, da zapuščina brez dedičev postane lastnina Republike Slovenije, razen če se takšna zapuščina prenese v stečajno maso stečaja zapuščine brez dedičev, pravilna odločitev sodišča prve stopnje v točki II izreka sklepa, da osebno vozilo SUZUKI IGNIS 1.3 in motorno kolo KEEWAY Superlight 125, za katera iz uradnih evidenc izhaja, da sta bil last zapustnika, postane lastnina Republike Slovenije, ki se temu premoženju tudi ne more odpovedati. Ker nihče od upnikov ni predlagal stečaja zapuščine brez dedičev (prvi odstavek 142. člena ZD),6 sta tako navedeno vozilo in motorno kolo postala last države že z zapustnikovo smrtjo, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje to dejstvo zgolj ugotovilo. Navedeno pa pomeni, da mora država sama poskrbeti za varstvo svoje lastninske pravice, ki jo je pridobila zunajknjižno,7 zato so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da bi moralo sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa opravljati poizvedbe o tem, kje se navedeno vozilo in motorno kolo nahajata, kje so njuni ključi in prometno dovoljenje. Razen tega sodišču prve stopnje te obveznosti ne nalaga nobena določba ZD (niti 219. člen ZD),8 niti noben drug predpis.

8. Iz zgoraj navedenih materialnopravnih razlogov je neutemeljeno sklicevanje pritožbe na zadevi Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1023/2016 z dne 13. 4. 2016 in I Cp 192/2015 z dne 18. 3. 2015, ki sicer dajeta določbi 219. člena ZD drugačen pomen. Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na razlago v zadevi VSL III Cp 1023/2016 z dne 13. 4. 2016, ker se ta zadeva s predmetno zadevo razlikuje v odločilnem dejstvu. V citirani zadevi je bilo namreč sporno, ali motorno kolo sploh obstaja: "Če pa motornega kolesa ni, potem ta ne more preiti v lastnino Republike Slovenije.". Tudi v zadevi VSL I Cp 192/2015 z dne 18. 3. 2015 je bilo v ospredju vprašanje: "...ali in kje obstaja (v trenutku odločanja).". V obravnavani zadevi pa ni sporno, da osebno vozilo SUZUKI IGNIS 1.3 in motorno kolo KEEWAY Superlight 125 obstajata. Kot je zgoraj obrazloženo, pa ima Republika Slovenija kot lastnica teh vozil na voljo vsa pravna sredstva, s katerimi lahko učinkovito zavaruje pridobljeno lastninsko pravico.

9. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, ki je posledica nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče v delu, ki se nanaša na obseg zapuščine, ki se prenese na Republiko Slovenijo pritožbi v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, kot izhaja iz točke I izreka tega sklepa, v preostalem delu pa je pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 ZD v 132. členu določa, da preide pokojnikova zapuščina po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. 2 ZD v 219. členu določa, da kadar sodišče ugotovi, da ni dedičev, ali kadar se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v roku, ki je predpisan s tem zakonom, ne zglasi nihče, ki bi uveljavljal pravico do dediščine, izda sodišče sklep, da se zapuščina izroči organu, pristojnemu za gospodarjenje s posamezno vrsto premoženja. 3 SPZ v 39. členu določa, da se lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa, 41. člen SPZ pa Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti. 4 Karel Zupančič in Viktorija Žnidaršič Skubic: Dedno pravo, tretja spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list, Ljubljana 2009, str. 68 in 69. 5 Tako Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju (ZD-C), EPA 1034-VII, EVA 2015-2030-0018, Poročevalec DZ, št. 1154 z dne 12.02.2016, str. 39. 6 Prvi odstavek 142.b člena ZD določa, da lahko upnik zahteva, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev, če v šestih mesecih po prejemu obvestila o zapuščini brez dedičev oziroma v šestih mesecih od dneva objave oklica, če gre za neznanega upnika: 1. prijavi to zahtevo v zapuščinskem postopku in 2. vloži predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev. 7 Tako Miha Juhart: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, komentar k 41. členu, str. 253. 8 219. člen ZD določa, da kadar sodišče ugotovi, da ni dedičev, ali kadar se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v roku, ki je predpisan s tem zakonom, ne zglasi nihče, ki bi uveljavljal pravico do dediščine, izda sodišče sklep, da se zapuščina izroči organu, pristojnemu za gospodarjenje s posamezno vrsto premoženja.