Jedro

Tožnica je bila v postopku dvakrat pozvana, naj svojo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dopolni tako, da natančneje opredeli svoj odškodninski zahtevek. Tožeča stranka je svojo prošnjo dopolnila z listinami, sodišče pa se strinja z zaključkom organa za brezplačno pravno pomoč, da iz predloženega ne izhaja, da ima tožnica verjetne izglede za uspeh za odškodninsko tožbo in da bi ji bilo torej brezplačno pravno pomoč razumno odobriti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev odškodninske tožbe zoper A.A., B.B. in druge osebe. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla, da želi tožiti zgoraj navedene osebe, ki naj bi jo maltretirale v X. Ker iz teh navedb ni bilo mogoče ugotoviti, ali izpolnjuje vsebinski pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je bila z dopisom z dne 7. 8. 2017 pozvana, da svojo prošnjo dopolni tako, da pojasni, na kakšni podlagi želi tožiti navedene osebe, na kakšen način naj bi jo maltretirali in kakšno odškodnino bi uveljavljala. Pozvana je bila tudi, da predloži vso dokumentacijo o zadevi. Tožnica je odgovorila po elektronski pošti dne 21. 8. 2017 in sporočila, da je bila vsa dokumentacija že večkrat posredovana na različne državne inštitucije in da naj si sodišče po uradnem postopku pridobi to dokumentacijo.

2. Ker tožnica ni ničesar navedla o zadevi, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč in ni predložila nobene dokumentacije, je bila z dopisom z dne 1. 9. 2017 še enkrat pozvana, da svojo prošnjo dopolni tako, da pojasni na kakšni podlagi želi tožiti navedene osebe, na kakšen način naj bi jo maltretirali, kakšno odškodnino bi uveljavljala in naj predloži vso dokumentacijo o zadevi, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč. Dne 7. 9. 2017 je tožnica svojo prošnjo dopolnila z obsežno dokumentacijo (zapisnikom o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon, dopisom v zvezi s prijavo nepravilnosti v X., življenjepisom, pritožbo zoper sklep v postopku za izvolitev), o sami zadevi pa ni navedla ničesar. Glede na podane podatke o zadevi in upoštevajoč vso predloženo dokumentacijo organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da tožnici ne bi bilo razumno odobriti zaprošene brezplačne pravne pomoči, zato je v skladu s 24. členom ZBPP tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil, ne da bi se ukvarjal z njenim materialnim položajem, saj morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. Zanika ugotovitev iz izpodbijane odločbe, da je njena prošnja neutemeljena, vendar brez odvetnika tega dokazati ne more, zato ponovno prosi zanj. Navaja pa, da je prosila za kazenski pregon zoper navedene in ne za odškodninsko tožbo, kot je navedeno v odločbi. Iz laži in maltretiranja omenjenih v X. pa izhaja njena trenutna situacija, zato imajo njihova dejanja nedvomno grozljive posledice. Listine, ki se nahajajo pri policiji in tožilstvu v Celju, se naj pridobijo po uradni dolžnosti. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Kot izhaja iz predloženega spisa, je predmet obravnave v tej zadevi tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri navaja, da jo vlaga zaradi tožbe zoper prej navedene osebe zaradi maltretiranja v X. Organ za brezplačno pravno pomoč je torej tožničino prošnjo pravilno obravnaval kot prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za civilnopravno zadevo, to je vložitev odškodninske tožbe, in so tožbene navedbe, da je bila prošnja vložena za dodelitev brezplačne pravne pomoči za kazenski pregon, v nasprotju z navedbami v njeni prošnji.

7. Organ za brezplačno pravno pomoč je pri odločitvi pravilno uporabil določbe 24. člena ZBPP. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Tožnica je bila v postopku dvakrat pozvana, da svojo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dopolni tako, da natančneje opredeli svoj odškodninski zahtevek. Tožeča stranka je svojo prošnjo dopolnila z zgoraj navedenimi listinami, sodišče pa se strinja z zaključkom organa za brezplačno pravno pomoč, da iz predloženega ne izhaja, da ima tožnica verjetne izglede za uspeh z odškodninsko tožbo in da bi bilo torej razumno odobriti zaprošeno brezplačno pravno pomoč.

9. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).