Jedro

Vsebina pogodbenega razmerja med zavarovancem in zavarovalnico je odločilnega pomena za ugotovitev obstoja in višine obveznosti zavarovalnice. Če sodišče ne ugotavlja vsebine zavarovalne police in splošnih pogojev zavarovanja, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v obsodilnem delu (tč. 1., 2. in 3.) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: 1.Toženi stranki naložilo plačilo odškodnine za uničen avtobus v znesku 19.540.885,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.11.1995 dalje do plačila, v 15-ih dneh pod izvršbo. 2.Toženi stranki naložilo povrnitev izgubljenega dobička za čas od 10.11.1995 do 10.5.1998 v naslednjih zneskih: a) 2.406.343,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1997 dalje do plačila; b) 2.406.343,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obresmi od 1.1.1998 do plačila; c) 857.054,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.6.1998 do plačila, vse v roku 15-ih dni pod izvršbo. 3.Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnika v znesku 984.035,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.11.1998 do plačila, pod izvršbo. 4.V presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge ter predlaga, naj sodišče sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje oziroma naj sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v pretežnem delu zavrne. Pritožnik vnovič navaja, da so okoliščine v zvezi z uničenjem in odtujitvijo avtobusa nenavadne ter tožeča stranka ni upravičena do zahtevane odškodnine. Vozilo naj bi bilo namreč uničeno s kaznivim dejanjem. Nadalje graja nepopolnost ugotovljenega dejanskega stanja glede tržne vrednosti vozila. Sodni izvedenec je namreč podal mnenje, da ne more trditi, da je edino moč pogonskega agregata tisti faktor, ki narekuje tržno vrednost in aktualnost vozila. Iz doslejšnjega razlogovanja sodišča naj bi namreč izhajalo, da je tržna vrednost vozil z različnimi pogonskimi agregati enaka, kar pa naj bi bilo že izkustveno nemogoče. Pritožnik se tudi ne strinja s prisoditvijo zakonitih zamudnih obresti od 9.11.1995 dalje. Pri tem naj bi sodišče prezrlo tako splošne pogoje za zavarovanje avtomobilskega kaska, predvsem pa dejstvo, da je tožnikov zahtevek restitucijski v obliki denarnega zahtevka. Po pritožnikovem naziranju bi bilo potrebno tako obseg škode določiti po cenah ob izdaji sodne odločbe, pa tudi sankcija v obliki zamudnih obresti je mogoča le odtlej, nikakor pa ne pred tem. Sodišče nadalje ni upoštevalo 1% odbitne franšize po določilih zavarovalne police. Glede zahtevka za izplačilo izgubljenega dobička pa pritožnik navaja, da sodišče ni sledilo ne polici, ne splošnim pogojem za zavarovanje avtomobilskega kaska, ki v celoti izključuje kakršnokoli nastalo posredno škodo ob zavarovalnem primeru. Pa tudi sicer so pri izračunu izgubljenega dobička upoštevane le knjigovodske evidence. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je vsebina zavarovalne police in splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska za obravnavano zadevo odločilnega pomena. To, da je bila med pravdnima strankama sklenjena zavarovalna pogodba, ni sporno. Vendar pa je vsebina dogovorjenega pravnega razmerja pritožbenemu sodišču zastrta. Pritožnik navaja, da je odločitev prvega sodišča v neskladju z določili splošnih pogojev, saj naj bi ti izključevali obveznost zavarovalnice, da povrne posredno škodo, torej tudi škodo zaradi izgubljenega dobička. V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvo sodišče ni navedlo temelja, na podlagi katerega je tožena stranka dolžna plačati znesek za tovrstno škodo. Zgolj sklicevanje na številko zavarovalne police v razlogih izpodbijane sodbe ne zadošča, da bi bilo možno preizkusiti gornje pritožbene navedbe. Prvo sodišče torej ni popolno ugotovilo vsebine pogodbene volje pravdnih strank. Ker pa je to za zadevo odločilnega pomena, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno ter je bilo potrebno iz tega razloga (370/1 čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77) izpodbijano sodbo v tem obsegu razveljaviti. Glede zahtevka za povrnitev vrednosti uničenega vozila pritožnik v prvi vrsti graja obrestni del. Pritožbene navedbe sicer ne držijo v celoti. Pravdni stranki namreč nista v odškodninskopravnem razmerju, kot meni pritožnik, marveč v pogodbenem, katerega pravni temelj so zakonska določila, zavarovalna polica in splošni pogoji. Zakon o obligacijskih razmerjih - ZOR v 919. členu določa, kdaj je zavarovalnica dolžna izplačati odškodnino oziroma v pogodbi dogovorjeno vsoto. V prvem odstavku navedenega člena je tako govora o dogovorjenem roku, ki ne sme biti daljši od 14 dni, šteto od dneva, ko je zavarovalnica dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal. Vendar pa navedeno določilo dopolnjujeta še drugi in tretji odstavek 919. člena ZOR, ki pravita, da začne teči ta rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek obveznosti, v primeru če je za ugotovitev le-tega potreben določen čas; vendar pa mora zavarovalnica upravičencu na njegovo zahtevo izplačati nesporni del svoje obveznosti kot predujem. V tej luči pa je pritožbena graja obrestnega dela izreka utemeljena. Zakonite zamudne obresti začno namreč teči šele takrat, ko je stranka v zamudi z izpolnitvijo obveznosti. Tega dejstva prvo sodišče ni ugotavljalo, zato je bilo potrebno sodbo razveljaviti tudi v obrestnem delu pod točko 1 izreka. Kot že rečeno, je zavarovalnica dolžna izplačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto (919/1 čl. ZOR). Zakonsko določilo torej strankama dopušča, da pogodbeno dogovorita višino zavarovalnine. To pa pomeni tudi to, da se stranki lahko dogovorita, po katerih cenah se bo določala vrednost zavarovane stvari. Pritožnik tudi v tej smeri zopet izpostavlja določila zavarovalne police, po kateri naj bi se upoštevala tudi 1% odbitna franšiza. Iz vsega navedenega pa sledi, da je za odločitev o utemeljenosti zahtevka tako po temelju kot po višini, potrebno ugotoviti dejstva, ki se nanašajo na soglasje pogodbenih volj glede bistvenih sestavin pogodbe. Ker prvo sodišče teh dejstev ni ugotavljalo, je ostalo dejansko stanje tudi v tem delu nerazčiščeno ter je bilo potrebno sodbo tudi glede glavnega zahtevka pod točko 1 razveljaviti. Pritožbeno sodišče je tako izpodbijano sodbo razveljavilo v točkah 1 in 2 (370/1 čl. ZPP/77), enako usodo pa deli tudi izreko o stroških (3. točka izreka). Sodišče prve stopnje naj v novem postopku ugotovi vsa odločilna dejstva, kot že povedano, gre predvsem za ugotovitev vsebine pogodbenega razmerja (zavarovalna polica, splošni pogoji), nato pa naj upoštevaje tako zakonska kot med strankama dogovorjena pravila odloči o zahtevku.