Jedro

Če bi zadevo obravnavali sodniki Okrajnega sodišča v X, bi glede na dejstvo, da je oškodovanec kot tožilec vložil obtožni predlog zoper sina sodnice Okrajnega sodišča v X, v katerem med drugim zatrjuje, da je obdolženec ravnal po navodilih svoje matere, to utegnilo pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča.

Izrek

Za postopek se določi Okrajno sodišče Y.

Obrazložitev

1. Okrajna sodnica Okrajnega sodišča v X, A. A., je dne 29. 1. 2021 podala predlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v X I Kr 4840/2021. V predlogu navaja, da je tamkajšnje sodišče dne 28. 12. 2020 v obravnavo prejelo vlogo B. B., naslovljeno kot „obtožni predlog“, vloženo po odvetniku C. C., s katero predlaga uvedbo kazenskega postopka zoper D. D., zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Vlagatelj v prejeti vlogi med drugim predlaga, da se postopek izvede pred drugim sodiščem, saj je D. D. sin okrajne sodnice Okrajnega sodišča v X, D. K. Pri tem tudi sama meni, da okoliščina, da je vloga vložena zoper sina sodnice Okrajnega sodišča v X, v skladu s 35. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na območju istega višjega sodišča. Obravnavanje predmetne zadeve s strani kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v X bi namreč v predmetni zadevi, zaradi prej navedenega razloga, lahko vzbujalo pri strankah dvom o nepristranskosti sodnikov, zato okrajna sodnica predlaga, da se za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče na območju istega višjega sodišča. 2. Iz razlogov, kot jih je povzela že okrajna sodnica, je predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče po svojem pooblaščencu podal tudi oškodovanec kot tožilec B. B., pri tem pa je v utemeljitev še navedel, da je obdolženec pri izvršitvi očitanega dejanja ravnal po navodilih svoje matere D. K., okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v X. 3. Predloga za prenos krajevne pristojnosti sta utemeljena.

4. Po prvem odstavku 35. člena ZKP ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi.

5. Navedbe v predlogih dajejo podlago za zaključek, da je podan tehten razlog, kot ga predvideva zakon, zaradi česar je potrebno predlogoma za prenos krajevne pristojnosti ugoditi. Če bi zadevo obravnavali sodniki Okrajnega sodišča v X, bi glede na dejstvo, da je oškodovanec kot tožilec vložil obtožni predlog zoper sina sodnice Okrajnega sodišča v X, v katerem med drugim zatrjuje, da je obdolženec ravnal po navodilih svoje matere, to utegnilo pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča. Da bi se torej kakršnemukoli dvomu izognili, je višje sodišče za izvedbo kazenskega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče Y. 6. Po obrazloženem je višje sodišče o predlogih okrajne sodnice in pooblaščenca oškodovanca kot tožilca odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 35. člena ZKP).

7. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).