Jedro

Nasprotna udeleženka v psihotičnem stanju povzroča hujšo premoženjsko škodo in ogroža svoje zdravje in življenje, saj je v tem stanju hudo motena njena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Izkazano pa je tudi, da zaradi prividov (npr. mrtvega očeta) in vohanja plina, ki ga nima, večkrat kliče policijo.

Izrek

Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se datum 21. 2. 2023 nadomesti z datumom 14. 2. 2023, v preostalem delu pa se pritožbi zavrneta ter se sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotna udeleženka A. A., rojena 1974, zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice (PB) do 21. 2. 2023 (I. točka izreka), stroški postopka pa bremenijo proračun (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožili najprej laično nasprotna udeleženka in nato že njena zagovornica. Obe napadata odločitev sodišča prve stopnje iz I. točke izreka.

Zagovornica odločitev sodišča izpodbija iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi ter odloči, da se nasprotno udeleženko izpusti iz zaprtega oddelka oziroma podrejeno, da se sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Trdi, da pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr niso izkazani. Izkazano ni, da nasprotna udeleženka sebi ali drugemu povzroča hudo premoženjsko škodo, ko stran meče stvari, ki jih ne želi imeti, s prodajo teh stvari pa se ne želi ukvarjati. Prav tako ni izkazano, da si povzroča hudo škodo na zdravju ali življenju, če se ne bi zdravila na oddelku pod posebnim nadzorom, daj gre le za domneve, kar ne zadošča. Puljenje lestenca iz električne napeljave ni nikjer izkazano, niti ni izkazano na kakšen način naj bi to storila oziroma ali je to počela sama. Tudi to, da je bila zaradi pešanja v A. v nočnem času po neosvetljeni cesti izpostavljena nevarnosti v prometu, ni izkazano. Povedala je, da je cesta osvetljena, da hodi po pločniku, da hodi zelo rada. Nasprotna udeleženka redno obiskuje ambulanto PB, na pregledu je bila 7. 1. 2023, povedala je, da zdravila prevzame in jih jemlje, zato se zagovornica ne strinja, da je nasprotna udeleženka hospitalizirana na zaprtem oddelku, saj sodišče sploh ni preverilo ali bi bilo možno zdravljenje tudi na drug način.

Nasprotna udeleženka v pritožbi trdi, da je zdravila redno jemala in pojasnjuje, da je Clopixol želela ponovno naročiti v ponedeljek, a je bila prej hospitalizirana. Za Candeo in Amoksiklav pa je klicala svojo osebno zdravnico, pa ni bila uspešna. Zanika, da bi v smeti metala vrednejše stvari, edino računalnik je bil nekaj vreden. Ostale stvari, ki jih je zmetala stran, pa so bile stare več kot 40 let. Znebiti se želi tistih stvari, ki jih ne mara, svojega premoženja pa ne uničuje. Na Zavodu za zaposlovanje mora 14. 2. 2023 obiskati svetovalko zaradi izdelave zaposlitvenega načrta. Ob devetih zvečer je želela videti očeta in ugotoviti kako je, ker je imela občutek, da brat zanj slabo skrbi in se je po glavni cesti napotila iz B. v A. Glavna cesta je osvetljena, videla je človeka v postelji in ustrašila se je, da ni živ. Zato je od soseda s C. poklicala policijo, ki je dlje časa ni bilo in je zato odšla peš nazaj v B. Hodi rada, je zdravo. Zjutraj 23. 1. 2023 ob 7.00 uri je odšla na Policijsko postajo v B. in vprašala, če je oče živ in povedali so ji, da je. Vprašala je tudi za brata, vendar odgovora ni dobila. Policaj je rekel, da lahko odide v A. pomagati očetu, kar je tudi storila in zopet odšla iz B. v A. Brat pa je potem nekam poklical, prišli so reševalci in policija in jo odpeljali v PB. Prosi, da se njeno pritožbo prouči. 3. Pritožbi sta delno utemeljeni.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr1, ki določa, da je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom in brez privolitve dopustno, če: (1) ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava).

5. Pritožnici nasprotujeta ugotovitvi sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka zdravil ne jemlje. Clopixol (s katerim se zdravi shizofrenija) je hotela naročiti, Candeo (za zdravljenje visokega tlaka, srčnega popuščanja,) in Amoksiklav (ki se uporablja pri okužbah dihal, sečil, mehkega tkiva,) pa je neuspešno naročala pri osebni zdravnici. Prav tako se ne strinjata, da si nasprotna udeleženka povzroča hudo materialno škodo, ko meče stvari stran. Hodi rada, je zdravo in je ne ogroža. S tem trdita, da prvi pogoj iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom in brez privolitve (ogrožanje), ni izpolnjen. Zagovornica pa trdi tudi, da prav tako ni izpolnjen tretji pogoj iz prej navedenega člena, saj sodišče ni preverilo ali je možna tudi kakšna druga oblika zdravljenja.

6. Na podlagi zaslišanja nasprotne udeleženke in izvedenskega mnenja (ki ga je izvedenec podal na podlagi razgovora z nasprotno udeleženko in njene zdravstvene dokumentacije) je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pri tožnici prisotna blodnja simptomatika, ima očitne določene privide in prisluhe.

7. Izvedenec je poudaril, da se bo brez bolnišničnega zdravljenja, kjer bo nasprotna udeleženka nadzorovano jemala predpisano terapijo, njeno stanje poslabšalo, njeni poizkusi zaščite pred psihotičnim doživljanjem, ki jih ni mogoče v naprej predvideti, pa bodo še bolj nenavadni in s tem zanjo življenjsko ogrožujoči. Ogrožujoča so že njena sedanja ravnanja, kar prepričljivo ugotovi sodišče prve stopnje. Ta se udejanjajo z metanjem stvari v smeti, puljenjem lestenca iz električne napeljave, hojo v nočnem in zimskem času iz B. v A. (in nazaj) v blodnjavem stanju, odhajanje od doma v strahu pred zastrupitvijo s plinom. Svoje vedenje v preteklosti opravičuje, še vedno pa opisuje, da je zaznavala plin, da je videla neke osebe, za katere je mislila, da so mrtve, ne zna si razložiti, kaj se je dogajalo. Povedala je, da je iz stanovanja v kontejner odnesla računalnik, televizijo, stacionarni telefon in še druge predmete, ker meni, da jih ne rabi. Tudi stropno razsvetljavo – lestenec je izpulila zato, ker tega več ne rabi in bo kupila novega. Je brez službe oziroma rednih mesečnih prejemkov in živi od maminih prihrankov. V blodnjah je v hiši videla najprej mrtvo negibno moško osebo, nato pa še žensko, vse do sedaj pa ni ugotovila kdo je ta oseba. Potrdila je, da večkrat kliče policijo glede plina, ki ga voha, čeprav ga v stanovanju nima. Povedala, je da je pod vplivom psihotičnega doživljanja nekajkrat prespala v hotelu. Prav tako je klicala na policijo, ko je videla mrtvega človeka, saj je najprej mislila, da je to njen oče. 8. Nasprotna udeleženka navedena ravnanja minimalizira (trdi, da stvari ne rabi, lestenec bo kupila nov, ko bo imela denar, hodi pa varno, rada in je zdravo), kar vse pa je povezano z njeno bolezensko simptomatiko. Ko jo je psihiater soočil, da so to dejanja, značilna za duševno bolezen, pa je navedla, da se bo izogibala tiste hiše, v kateri je videla mrtvega človeka in na policijo glede plina pa ne kliče več.

9. Pritožbene trditve, da si nasprotna udeleženka ne povzroča hujše premoženjske škode z metanjem stvari stran, glede na dejstvo, da lastnih sredstev za preživljanje sploh nima, ne držijo. Razlaga, da so stvari stare in jih ne mara, ni razumna. Prav tako ne drži, da ni izkazano, da nasprotna udeleženka lestenca ni sam izpulila iz električne napeljave. To je sama povedala (tudi to dejanje pa je želela minimalizirati s pripombo, da ga je prej ugasnila). Do kratkega stika bi tako lahko prišlo, torej tudi do poškodbe nasprotne udeleženke ali do požara v njenem stanovanju. Nobenega dvoma pa tudi ni, da se ogroža s tem, ko se pod vplivom psihotičnih doživljanj umika iz stanovanja pred plinom, ki ga v stanovanju nima, in s hojo v nočnem in zimskem času v blodnjavem stanju iz B. v A. in nazaj. Te hoje nikakor mogoče označiti kot zdravju koristen sprehod. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da si nasprotna udeleženka v psihotičnem stanju povzroča hujšo premoženjsko škodo in ogroža svoje zdravje in življenje, saj je v tem stanju hudo motena njena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Izkazano pa je tudi, da zaradi prividov (npr. mrtvega očeta) in vohanja plina, ki ga nima, večkrat kliče policijo.

10. Pritožnici ne zanikata, da se nasprotna udeleženka v psihiatrični bolnici zdravi od leta 1998, ko je bila prvič hospitalizirana zaradi shizoafektivne motnje. Imela je slušne halucinacije, v vedenju je bila bizarna, kasneje pa je bila še večkrat hospitalizirana zaradi podobnih težav, do poslabšanj pa je prihajalo zaradi opustitve jemanja zdravil. Imela je fenomene vplivanja, preganjalne blodnje, motnje zaznav. Tokrat je bila ponovno hospitalizirana zaradi opustitve terapije, pred sprejemom je večkrat klicala policijo v prepričanju, da ji spuščajo plin, imela je privide, videla je ljudi, ki ne obstajajo, videla je mrtvece. Ob sprejemu je bila nepredvidljivega vedenja, iznašal je obsežen nanašalno preganjalni blodnjavi sistem do širše okolice. V naslednjih dneh je bila na oddelku zahtevna, svojeglava, jezava, čustveno labilna, dajala je vtis, da je še vedno pod vplivom psihotičnega doživljanja, do preteklih motenj pa je bila povsem nekritična.

11. Nasprotna udeleženka vztraja, da zdravila jemlje oziroma jih je imela namen naročiti, pa je bila prej hospitalizirana. Glede na njeno psihično stanje, ki ga ne zanika, pa ta njena trditev ni verjetna. Tudi, če je Clopixol res želela naročiti, a je bila prej hospitalizirana, to ne pomeni, da ga je pred tem jemala. Predvsem to pomeni, da ji ga je zmanjkalo. Zato ni dvoma, da je njeno poslabšano psihično stanje posledica prenehanja jemanja zdravil in ni razlog drugje. Tega niti ne trdi in tudi ne zanika, da je bila že v preteklosti potrebna hospitalizacija, ker je opustila terapijo.

12. Pritožničina bolezenska simptomatika je tako brez dvoma izražena do te mere, da je njena presoja realnosti hudo motena, uvida v psihotična doživljanja nima in ni sposobna ustreznega dogovarjanja glede zdravljenja, kar je zanesljivo ugotovilo sodišče prve stopnje. Izvedenec je zato tudi predlagal zdravljenje za čas treh tednov, v katerem bo pod nadzorom ves čas prejemala ustrezno terapijo in kar bo pripomoglo k temu, da bo pridobila vsaj nekaj distance do psihotičnega doživljanja in bo dosegla uvid v potrebo po zdravljenju in jemanju zdravil tudi v domačem okolju. Po zaključku zdravljenja, v katerem se pričakuje izboljšanje stanja, pa je izvedenec nasprotni udeleženki predlagal uvedbo nadzorovane obravnave, z namenom, da se jo bolj redno spremlja pri jemanju zdravil, da ne bo prišlo ponovno do poslabšanja bolezni. Pritožbeno sodišče, tako kot sodišče prve stopnje, izvedensko mnenje D. D., dr. med., spec. psih. sprejema kot strokovno in mu v celoti sledi. Nasprotna udeleženka ga tudi ne izpodbija. Trditev zagovornice, da sodišče ni preverilo, ali bi se nasprotna udeleženka lahko zdravila tudi drugače, pa ne drži. Tudi, če nasprotna udeleženka hodi na kontrole in predpisana zdravila prevzame, to ne pomeni, da jih tudi jemlje. Prav redno jemanje predpisane terapije pa je za psihično stanje nasprotne udeleženke bistvenega pomena. Izvedenec je zato tudi izpostavil, da bo treba v obravnavo vključiti tudi njene svojce, ker bo nasprotna udeleženka tudi v domačem okolju rabila vsaj nekaj nadzora nad jemanjem zdravil. Ker nasprotna udeleženka trenutno uvida v psihotična doživljanja še ni dobila in ni sposobna ustreznega dogovarjanja, druge oblike zdravljenja niso ustrezne. To je izvedenec prepričljivo argumentiral in tega trditve zagovornice ne omajejo.

13. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi zaslišanja pritožnice in izvedenskega mnenja sodnega izvedenca zanesljivo ugotovilo obstoj vseh pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr in svojo odločitev ustrezno obrazložilo.

14. Sodišče prve stopnje povzema, da je izvedenec predlagal zdravljenje nasprotne udeleženke za čas treh tednov, v katerem bo pod nadzorom ves čas prejemala ustrezno terapijo in kar bo pripomoglo k temu, da bo pridobila vsaj nekaj distance do psihotičnega doživljanja in bo dosegla uvid v potrebo po zdravljenju in jemanju zdravil tudi v domačem okolju. Mnenju izvedenca je sodišče v celoti sledilo, vendar je nato odločilo, da se nasprotno udeleženko zadrži do 21. 2. 2023, kar je od 24. 1. 2023 štiri in ne tri tedne. Glede na to, da je izvedenčeva strokovna ocena, da nasprotna udeleženka potrebuje tritedensko zdravljenje, je treba ob pravilni uporabi materialnega prava njeno svobodo omejiti na najkrajši možni čas, torej na čas treh tednov. Zato je pritožba v tem delu utemeljena in je treba odločitev sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se nasprotno udeleženko na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice zadrži tri tedne, torej do 14. 2. 2023 (3. točka 365. člena ZPP2 v zvezi z 42. členom ZNP-13). V preostalem delu pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, trditve pritožnic so neutemeljene, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v preostalem (nespremenjenem) delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, številka 77/08, s kasnejšimi spremembami. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 3 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, številka 16/2019.