Jedro

Pravilnost izvedenčevega mnenja ali morebitne postopkovne kršitve v fazi njegovega nastajanja niso element za presojo njegove nagrade.

Ker gre za pavšalni, odstotni znesek, sodni izvedenec ni dolžan posebej izkazovati nastalih materialnih stroškov, sodišče pa jih zato tudi ne ugotavlja, kot to zmotno navaja pritožba (razume se zato, da ta postavka nagrade tudi ne more biti odvisna od poštne teže poslanega mnenja).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka naj sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu cestnoprometne stroke prof. dr. A. A. priznalo nagrado in stroške za opravljeno izvedensko mnenje v skupnem znesku 504,10 EUR bruto, od tega odmerilo prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter odredilo izplačilo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica in predlaga, da ga pritožbeno sodišče spremeni tako, da odmerjeno nagrado in stroške zniža. Meni, da je ta glede na Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (od tu naprej: Pravilnik) previsoko odmerjena po vseh postavkah; za študij spisa od 50 do 200 strani bi se lahko priznalo le 46 EUR, saj je veliko listin v spisu balast, ki se izvedenca ne tiče; za izdelavo mnenja bi bilo treba priznati manj zahtevno mnenje 184 EUR, saj gre za enostavno zadevo, mnenje tudi ni obsežno; kilometrine je za 1,72 EUR glede na razdaljo med izvedenčevim naslovom in krajem ogleda, materialnih stroškov pa ni moglo biti za 65 EUR oz. 15%, pač pa glede na obseg mnenja in njegovo težo (v gramih) kvečjemu 5%. Poleg tega pritožnica navaja še, da sama ni prejela izvedenčevega vabila na ogled, njegovo mnenje pa da je povsem „mimo zdravega razuma“.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odmera stroškov in nagrade sodnemu izvedencu cestnoprometne stroke je v skladu s Pravilnikom. Spis je imel, ko ga je izvedenec prevzel v delo, 90 listovnih številk in še priloge, zato je prav, da je sodišče za pregled spisa priznalo 92 EUR, kot to določa 2. tč. 1. odst. 48. čl. Pravilnika za spis, ki ima od 50 do 200 strani, saj gre za objektivno merilo in pri tem ni mogoče upoštevati kriterija, kaj in koliko je po mnenju ene stranke v pravdnem spisu „balasta“.

5. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da izdelano mnenje glede na obseg opravljenega dela in zahtevnost naloge ustreza zahtevnemu (ne zelo zahtevnemu in tudi ne manj zahtevnemu) izvedenskemu mnenju (2. tč. 1. odst. 52. čl. Pravilnika). Izvedenec je moral odgovoriti na več vprašanj v zvezi s potekom prometne nesreče, načinom vožnje udeležencev in njihovim dolžnostnim ter možnim ravnanjem, opraviti je moral časovno-potno analizo.

6. Po 4. odst. 41. čl. Pravilnika se izvedencu oziroma cenilcu prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja njegovega prebivališča do sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali kraja, kjer opravlja izvedensko oziroma cenilsko delo. Po splošno dostopnih podatkih je razdalja med L., kjer se je nesreča pripetila in opravil ogled, in D., ki je kraj izvedenčevega prebivališča, 14,25 km, kar je v obe smeri 28,50 km, cena 95 oktanskega bencina v času ogleda pa je bila 1,3 EUR. 5 EUR kilometrine za lasten prevoz tako ni pretirano, saj ti stroški niso višji od uporabe javnega prevoznega sredstva (3. al. 4. odst. 41. čl. Pravilnika).

7. Sodišče prve stopnje je izvedencu pravilno priznalo tudi materialne stroške. Za takšno odločitev je imelo podlago v 3. odst. 45. člena Pravilnika, po katerem pripada izvedencu pavšalni znesek v višini do 15 % od odmerjene nagrade, kamor sodijo najrazličnejši stroški. Ker gre za pavšalni, odstotni znesek, sodni izvedenec ni dolžan posebej izkazovati nastalih materialnih stroškov, sodišče pa jih zato tudi ne ugotavlja, kot to zmotno meni pritožnica (razume se zato, da ta postavka nagrade tudi ne more biti odvisna od poštne teže poslanega mnenja).

8. Pravilnost izvedenčevega mnenja ali morebitne postopkovne kršitve v fazi njegovega nastajanja niso kriteriji za presojo njegove nagrade.

9. Pritožba torej ni utemeljena. Ker sklep tudi ni obremenjen s procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).

10. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP).