Jedro

Okoliščine, ki jih je tožnik v zvezi z obnovo postopka navedel v postopku pred toženko in ki so razvidne iz predhodnega povzetka izpodbijanega akta (enako pa velja tudi za tiste okoliščine, ki jih tožnik s tega vidika omenja v tožbi, to je da ne dobi službe v ZPKZ in da se mu je poslabšalo zdravstveno stanje, kar vse narekuje znižanje kazni), ne predstavljajo katerega izmed z zakonom (to je prvim odstavkom 410. člena ZKP) taksativno določenih razlogov za obnovo kazenskega postopka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Z odločbo in sklepom Bpp 371/2023 z dne 1. 8. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijani akt) je toženka odločila: da se prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je 17. 4. 2023 vložil A. A., ugodi in se mu dodeli redna BPP za sestavo in vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru I K 46493/2022 z dne 17. 11. 2022, v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Kopru III Kp 46493/2022 z dne 30. 3. 2023, in sicer od 18. 4. 2023 dalje (I. točka izreka); da se prošnja v delu, ki se nanaša na sestavo predloga za obnovo postopka št. I K 46493/2022, zavrne (II. točka izreka); da se prošnja v delu, ki se nanaša na sestavo in vložitev odgovora na odgovor Vrhovnega državnega tožilstva (v nadaljevanju: VDT) z dne 22. 5. 2023 v postopku št. I Ips 46493/2022, zavrže (III. točka izreka); da se za izvajanje odobrene BPP določi odvetnik B. B. (IV. točka izreka); nato pa je toženka še opredelila, kako je izvajalec dolžan ravnati z napotnico po končani storitvi pravne pomoči (V. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da je tožnik po pooblaščenem odvetniku 17. 4. 2023 vložil predmetno prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je navedel, da BPP potrebuje za pravno svetovanje in zastopanje pred Vrhovnim sodiščem za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru v zadevi III Kp 46493/2022, za odgovor na vlogo VDT ter za predlog za obnovo postopka št. III Kp 46493/2022, saj sodišče novih olajševalnih okoliščin (bolezni staršev, da je tožnikova žena storila samomor, da tožnik skrbi za otroke in da ima 100.000 EUR dolgov) ni upoštevalo. Kot izvajalca BPP je predlagal odvetnika B. B. Toženka pojasni, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP skladno z 11. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi z zakonom določeni pogoji, ter nato citira določbe ZBPP, Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre) in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS), ki so pomembne za ugotavljanje finančnega položaja prosilca in s tem povezano presojo, ali izpolnjuje finančni (materialni) kriterij za dodelitev BPP. Ugotavlja, da je tožnik državljan Republike Hrvaške s tam prijavljenim prebivališčem, torej državljan države članice Evropske unije brez stalnega ali začasnega bivališča v Republiki Sloveniji, in je kot tak lahko upravičenec do BPP glede na 10. člen ZBPP ter Direktivo (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 10. 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje. Tožnik, ki je trenutno brez zaposlitve, je vdovec in oče treh polnoletnih otrok in se skladno z 10. členom ZUPJS šteje za samsko osebo. Toženka ugotavlja, da tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP po 13. členu ZBPP, saj njegov mesečni povprečni dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (to je 930,68 EUR), njegovo premoženje pa ne presega 22.336,32 EUR oziroma vrednost osebnega vozila ne presega 13.029,522 EUR. Kot dalje ugotavlja toženka, je v zvezi z odobreno BPP iz I. točke izreka izpodbijanega akta izpolnjen tudi pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP, saj je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Tožnik namreč uveljavlja dodelitev BPP za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru z dne 17. 11. 2022, v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 30. 3. 2023, s katero je slednje zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje; po presoji toženke pa je pomoč pravnega strokovnjaka pri sestavi in vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti bistvena in bo lahko vplivala na rezultat predmetnega postopka. Kot še pojasni, dodeljena BPP skladno z drugim odstavkom 11. člena ZBPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za BPP (torej od 18. 4. 2023 dalje), ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena. Za izvajanje odobrene BPP je, upoštevajoč prvi odstavek 29. člena in prvi odstavek 30. člena ZBPP ter željo upravičenca, določila odvetnika B. B. Sklepno tožniku in izvajalcu BPP pojasnjuje, kakšne so njune obveznosti v zvezi z odobreno BPP.

3. Glede odločitve iz II. točke izreka izpodbijanega akta toženka ugotavlja, da tožnik uveljavlja tudi dodelitev BPP za sestavo in vložitev predloga za obnovo postopka št. I K 46493/2022. V tej zvezi toženka pojasni, da Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) v 410. členu določa, da se kazenski postopek, ki je končan s pravnomočno sodbo, sme obnoviti samo v korist obsojenca, in sicer se postopek obnovi: - če se dokaže, da temelji sodba na ponarejeni listini ali na krivi izpovedbi priče, izvedenca ali tolmača; - če se dokaže, da je prišlo do sodbe zaradi kaznivega dejanja sodnika, sodnika porotnika ali osebe, ki je opravljala preiskovalna dejanja; - če se navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki utegnejo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu; - če je bilo več oseb obsojenih zaradi istega dejanja, ki ga je mogla storiti samo ena oseba ali samo nekatere od njih; - če se v primeru obsodbe za nadaljevano kaznivo dejanje ali za kakšno drugo kaznivo dejanje, ki obsega po zakonu več istovrstnih dejanj, navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki kažejo na to, da obsojenec ni storil dejanja, ki je obseženo s kaznivim dejanjem iz obsodbe, da pa bi to dejstvo bistveno vplivalo na odmero kazni. Toženka pripominja, da je bil tožnik tudi pozvan, da obrazloži razloge oziroma dostavi dokazila, ki bodo podlaga za vložitev predloga za obnovo predmetnega kazenskega postopka, vendar tega ni storil (na poziv z dne 16. 6. 2023 je le predlagal podaljšanje roka za dostavo dokumentacije za 30 dni, na enak poziv z dne 4. 7. 2023 pa ni odgovoril). Toženka po navedenem zaključuje, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja objektivnega pogoja za ugoditev njegovi prošnji, torej da lahko z razlogi, ki jih želi uveljavljati v predlogu za obnovo postopka, s tem pravnim sredstvom tudi verjetno uspe, kar je pogoj, da se prosilcu lahko dodeli BPP v skladu s 24. členom ZBPP.

4. V zvezi z odločitvijo iz III. točke izreka izpodbijanega akta pa toženka pojasni, da se na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP v postopku odločanja o prošnji za BPP uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), če ZBPP ne določa drugače. Skladno z določbami 129. člena ZUP mora toženka po prejemu prošnje najprej preizkusiti, ali prošnja izpolnjuje formalne pogoje za obravnavo - če teh pogojev ne izpolnjuje, se prošnja zavrže. Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP se tako prošnja zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je prosilec z odločbo pridobil kakšne pravice ali so mu bile naložene kakšne obveznosti; enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnila odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Toženka ugotavlja, da je predmetna prošnja za BPP z dne 17. 4. 2023 v delu, ki se nanaša na sestavo in vložitev odgovora na odgovor VDT, enaka tožnikovi prošnji z dne 30. 5. 2023 in da je bilo o tem že odločeno z odločbo Bpp 523/2023 dne 14. 6. 2023, s katero je bila tožniku že odobrena BPP za sestavo in vložitev odgovora na odgovor VDT z dne 22. 5. 2023 na tožnikovo zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevi Vrhovnega sodišča I Ips 46493/2022, in sicer od 31. 5. 2023 dalje, pri čemer je bil za izvajanje odobrene BPP določen odvetnik B. B. 5. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, s katero, kot izhaja iz vsebine tožbe, izpodbijani akt napada v zanj neugodnem delu, to je II. in III. točki izreka, in sicer iz razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da je toženka v izpodbijanem aktu zavrnila prošnjo za dodelitev BPP za vložitev odgovora na odgovor VDT z dne 22. 5. 2023 zoper zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je tožnik vložil zoper predhodno navedeni sodbi Okrožnega sodišča v Kopru in Višjega sodišča v Kopru, ter za vložitev obnove postopka. Navaja, da je toženki posredoval svojo vlogo, ki je bila vložena kot odgovor na vlogo VDT in je tako vsebinski pogoj za dodelitev BPP izpolnjen; pri tožniku pa so tudi podani pogoji za obnovo kazenskega postopka, saj službe v zavodu za prestajanje kazni zapora (v nadaljevanju: ZPKZ) ne dobi, zdravstveno stanje se mu je poslabšalo, kar vse narekuje znižanje kazni. Meni, da so z odločitvijo toženke kršeni 1., 2. in 13. člen ZBPP, ter v nadaljevanju povzema določbe ZBPP, ZSVarPre in ZUPJS, relevantne za presojo izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP. Če tožniku BPP ne bo odobrena, bo moral sam plačati odvetniške stroške, kar bo poglobilo njegove finančne težave in povzročilo, da ne bo imel sredstev za preživetje, kar je v nasprotju z ZBPP. Kot še zatrjuje, je z izpodbijano odločitvijo zaradi svojega stanu (kot brezposeln pek) diskriminiran v primerjavi z upravičenci do BPP, katerim je BPP v celoti odobrena in se jim v dohodek ne štejejo otroški dodatki in kmetijske subvencije. S tem je bila tožniku kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave Republike Slovenije v povezavi s 1. členom ZBPP, po katerem je ZBPP namenjen uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakosti pred zakonom, kar pomeni, da prosilec za BPP ne sme biti diskriminiran zaradi nobene svoje osebne okoliščine. Tožnik meni, da izpodbijani odločbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, zakaj konkretno je toženka zavrnila dodelitev BPP, čeprav izpolnjuje finančni in objektivni pogoj. Kot predlagane dokaze je v tožbi navedel izpodbijani akt, vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti in svoje zaslišanje, priložil pa je tožbi poleg izpodbijanega akta še svojo vlogo - izjavo na odgovor VDT z dne 22. 5. 2023 na tožnikovo zahtevo za varstvo zakonitosti. Sklepno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani akt v zavrnilnem delu odpravi ter odloči, da se v celoti ugodi predmetni tožnikovi prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in tretje stopnje v kazenskem postopku I K 79403/2022, za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru I K 46493/2022, vložitev odgovora na vlogo VDT in za vložitev obnove postopka ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka, oziroma podrejeno, da se zadeva vrne v ponovno odločanje toženki, kot izvajalca BPP pa naj se določi odvetnika B. B. Tožnik zahteva tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Toženka je sodišču predložila spisa zadev Bpp 371/2023 in Bpp 523/2023, odgovora na tožbo pa ni podala.

7. V tem upravnem sporu je na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odločala sodnica posameznica.

8. Sodišče je v tej zadevi za dne 17. 10. 2023 ob 14:00 razpisalo narok za glavno obravnavo, na katerega sta bila pravilno povabljena tožnik po pooblaščencu in toženka, vendar se naroka, ne da bi to opravičila, nista udeležila. Zato sodišče glavne obravnave ni opravilo ter je odločilo brez nje (tretji odstavek 58. člena ZUS-1), upoštevajoč v postopku izdaje izpodbijanega akta ugotovljeno dejansko stanje. Neizvedena glavna obravnava ima namreč za posledico, da se ne izvedejo v tožbi predlagani dokazi, rezultat česar je nedokazanost tožbenih trditev o nepravilno ali nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Prav tako se z neudeležbo na glavni obravnavi tožnik odpove saniranju morebitnih kršitev pravil postopka, ki bi se lahko odpravile z opravljeno glavno obravnavo v sodnem postopku (glej Zakon o upravnem sporu s komentarjem, ur. Erik Kerševan, Založba Lexpera in GV Založba, Ljubljana 2019, str. 329-330).

**K I. točki izreka:**

9. Tožba ni utemeljena.

10. Čeprav tožnik pri oblikovanju tožbe ni bil v vsem natančen, je iz njene vsebine mogoče brez dvoma spoznati, da s tožbo izpodbija II. in III. točko izreka izpodbijanega akta. Da bi tožnik nasprotoval odločitvi iz I. točke izreka tega akta, torej odločitvi, da se mu dodeli redna BPP za sestavo in vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru I K 46493/2022 z dne 17. 11. 2022, v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Kopru III Kp 46493/2022 z dne 30. 3. 2023, od 18. 4. 2023 dalje, in s tem povezanima IV. in V. točki izreka izpodbijanega akta, namreč iz vsebine tožbe ne izhaja.

11. Po presoji sodišča je izpodbijani akt v izpodbijanem delu pravilen in zakonit. Toženka je v svoji obrazložitvi navedla bistvene razloge za odločitev v tem delu, ki jim sodišče lahko sledi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1) in zato glede na tožbene navedbe le še dodaja:

12. Namen BPP je opredeljen v 1. členu ZBPP, pri čemer se BPP, kot izhaja iz 2. člena ZBPP, dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Kot je predpisano v tretjem odstavku 11. člena ZBPP, se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Tako se po prvem odstavku 24. člena ZBPP pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja) in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj (druga alineja). Namen ZBPP namreč ni, da bi se BPP dodeljevala za pravna sredstva, s katerimi stranka očitno ne more uspeti, ker niso izpolnjene niti formalne predpostavke za njihovo vsebinsko obravnavanje.

13. Iz obrazložitve izpodbijanega akta je mogoče spoznati, da je toženka predmetno prošnjo, kolikor se nanaša na dodelitev BPP iz pete alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP za sestavo predloga za obnovo zadevnega, s pravnomočno sodbo končanega kazenskega postopka, pod II. točko izreka izpodbijanega akta zavrnila ob presoji, da tožnik glede na razloge, ki jih navaja v tej zvezi, nima verjetnih izgledov za uspeh s tem izrednim pravnim sredstvom. Toženka je namreč pojasnila, kaj je tožnik v tej zvezi navedel v postopku izdaje izpodbijanega akta, ter nato pravilno navedla določbe prvega odstavka 410. člena ZKP, ki taksativno predpisujejo, iz katerih razlogov oziroma v katerih primerih se sme obnoviti kazenski postopek, ki je končan s pravnomočno sodbo. Iz njene obrazložitve tudi po presoji sodišča izhaja, da okoliščine, ki jih je tožnik v zvezi z obnovo postopka navedel v postopku pred toženko in ki so razvidne iz predhodnega povzetka izpodbijanega akta (enako pa velja tudi za tiste okoliščine, ki jih tožnik s tega vidika omenja v tožbi, to je da ne dobi službe v ZPKZ in da se mu je poslabšalo zdravstveno stanje, kar vse narekuje znižanje kazni), ne predstavljajo katerega izmed z zakonom (to je prvim odstavkom 410. člena ZKP) taksativno določenih razlogov za obnovo kazenskega postopka. Tožnik nasprotnega v tožbi obrazloženo ne ugovarja. Glede na vse navedeno sodišče nima podlage, da ne bi sledilo presoji toženke, da objektivni pogoj iz (prve alineje prvega odstavka) 24. člena za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo predloga za obnovo predmetnega kazenskega postopka ni izpolnjen. Pri čemer le še pojasnjuje, da mora, če ni zakonskih pogojev za obnovo postopka oziroma če dejstva očitno niso taka, da bi se mogla na podlagi njih dovoliti obnova, kazensko sodišče predlog oziroma zahtevo za obnovo postopka s sklepom zavreči (prvi odstavek 413. člena ZKP).

14. Pravilna in zakonita pa je tudi iz III. točke izreka izpodbijanega akta izhajajoča odločitev, da se predmetna prošnja zavrže v delu, ki se nanaša na dodelitev BPP za sestavo in vložitev odgovora tožnika na odgovor VDT z dne 22. 5. 2023 postopku I Ips 46493/2022. Toženka je namreč ugotovila, da je predmetna prošnja v tem delu enaka tožnikovi prošnji z dne 30. 5. 2023, na podlagi katere je bila tožniku že z odločbo Bpp 523/2023 dne 14. 6. 2023 odobrena BPP za sestavo in vložitev odgovora na odgovor VDT z dne 22. 5. 2023, podan na tožnikovo zahtevo za varstvo zakonitosti v postopku I Ips 46493/2022, in sicer je bila BPP za to odobrena od 31. 5. 2023 dalje, za njeno izvajanje pa določen odvetnik B. B. Zato je toženka v tem delu predmetno prošnjo zavrgla na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP (v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP), po kateri se prošnja zavrže, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice. Tožnik navedenih ugotovitev konkretizirano ne prereka. Sodišče tako zgolj še pripominja, da je tožnikova (v postopku izdaje izpodbijanega akta toženki predložena in tudi tožbi priložena) vloga - izjava na odgovor VDT opremljena z datumom 1. 6. 2023 in je torej, upoštevajoč navedeno in drugi odstavek 11. člena ZBPP, zajeta v odobreno BPP po odločbi Bpp 523/2023. Po povedanem sodišče tudi podlage za ugoditev tožbi zoper III. točko izreka izpodbijanega akta ne vidi.

15. Tožbeni očitki o kršitvah določb ZBPP so ostali posplošeni in glede na povedano tudi niso utemeljeni, posplošeni in nedokazani pa so ostali tudi očitki o diskriminatornosti toženkinega odločanja in zato kršitvi 14. člena Ustave v zvezi s 1. členom ZBPP. Sodišče torej nima podlage za zaključek, da bi toženko pri odločanju vodili motivi oziroma osebne okoliščine tožnika, kot ta pavšalno namiguje. Ker izpodbijani del (odločitev iz II. in III. točke izreka) izpodbijanega akta ne temelji na stališču, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, pa tudi vse s tem povezane tožbene navedbe za odločitev niso bistvene.

16. Glede na tožnikov predlog odločitve, ki naj se sprejme v tem upravnem sporu, sodišče zgolj še dodaja, da tožnik v predmetni prošnji za BPP z dne 17. 4. 2023 ni uveljavljal, naj se mu dodeli BPP tudi kot oprostitev stroškov sodnega postopka. Toženka o tej stvari z izpodbijanim aktom ni odločala. Že zaradi navedenega odločitve o tem tudi ne more sprejeti šele samo sodišče v tem upravnem sporu (prim. prvi odstavek 65. člena ZUS-1).

17. Po vsem navedenem je sodišče tožbo zoper II. in III. točko izreka izpodbijanega akta kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

18. Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

19. Tožnik je hkrati s tožbo podal predlog za taksno oprostitev, zato sodišče dodaja, da se sodna taksa v tem postopku, upoštevajoč šesti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno sodno prakso, ne plača. Ker je torej tožnik plačila sodne takse v tem upravnem sporu oproščen že glede na zakon, sodišče o tem ne bo odločalo s sklepom.