Jedro

To, da prva začasna odredba ni bila izvršena, ni razlog za izdajo nove začasne odredbe. Če upnik že ima začasno odredbo, ni izkazal nevarnosti kot pogoja za izdajo nove začasne odredbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi. Izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugovoru dolžnika proti sklepu o zavarovanju, opr. št. R Ig .... z dne 4.10.1995 ugodi, sklep o zavarovanju z dne 4.10.1995 razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

Obrazložitev

Na predlog upnice je sodišče prve stopnje dne 4.10.1995 izdalo sklep o zavarovanju, s katerim je ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe in izdalo začasno odredbo, s katero je dolžniku D.V. prepovedalo odtujiti ali obremeniti osebno vozilo znamke BMW 318 i, reg. št. ....., št. motorja ......, št. šasije ..... in odredilo hrambo tega vozila pri upnici M.M.. Odločilo je, da začasna odredba velja do pravnomočnosti zadeve II P ....., ki teče pri Okrožnem sodišču v Ljubljani in odločilo, da je dolžnik dolžan upniku povrniti stroške postopka v znesku 15.750,00 SIT. Ko je upnik ugovarjal proti izdani začasni odredbi, je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s katerim je ugovor dolžnika zavrnilo. Ugotovilo je, da je Okrajno sodišče v Ljubljani pristojno za zadevo, čeprav pred Okrožnim sodiščem teče pravdni postopek. Ugotovilo je tudi, da je bila v postopku pred Okrožnim sodiščem že izdana začasna odredba dne 9.6.1994, da pa je mogoče izdati več začasnih odredb, kar je storilo sodišče tudi v tem primeru, ker ni bilo dokazov, da bi bila v pravdnem postopku izdana začasna odredba že izvršena. Hkrati je ugotovilo tudi verjeten obstoj terjatve upnice in nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena.

Proti sklepu se dolžnik pritožuje in predlaga razveljavitev sklepa.

Navaja, da je prišlo do napačne uporabe materialnega prava in do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Dolžnik je tisti, ki je vložil tožbo zoper upnico zaradi plačila. Pravda teče pod opr. št. II P ..... pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, vendar je bil dolžnik obveščen, da je navedeni spis izginil. Iz sporazuma o ureditvi premoženjskih razmer, ki je v spisu II P ....., piše, da upnica M.M. soglaša, da se dolžnik lahko poplača iz kateregakoli njenega premoženja. Upnica je dolžniku sama izročila svoj avtomobil. Sodišče si je z novo začasno odredbo zadevo zakompliciralo. Naložilo si je dodatno delo, ki je nepotrebno.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določb Zakona o izvršilnem postopku, ki govore o začasnih odredbah. Odločitev je zato napačna.

Sklep je bilo zato treba spremeniti tako, da je ugovoru ugodeno, izdana začasna odredba razveljavljena in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen (čl. 373 tč. 4 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 380 tč. 3 in čl. 381 istega zakona ter v zvezi s čl. 53/4 in 14 Zakona o izvršilnem postopku).

Na podlagi podatkov, ki so v spisu, je mogoče ugotoviti, da tudi začasna odredba, obravnavana v današnji zadevi, izhaja iz zadeve V P ..... Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani oziroma sedaj II P ..... Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki še ni končana. Gre torej za postopek, ki že teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. V takem primeru bi bilo za odločitev pristojno sodišče, pred katerim je uveden postopek (čl. 262/2 Zakona o izvršilnem postopku - ZIP). Ker pa ta člen govori o krajevni pristojnosti, ne gre za bistveno kršitev, če je o stvari odločalo Okrajno sodišče. Če bi namreč šlo za začasno odredbo pred uvedbo sodnega postopka, bi moralo sodišče določiti tudi rok za vložitev tožbe (čl. 263/1 in čl. 272/1 ZIP). Ker pa je sodišče prve stopnje odločilo, da traja do pravnomočnosti zadeve II P ..... pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, je očitno, da tudi obravnavana začasna odredba spada v oni postopek. To torej pomeni, da sta v obravnavani pravdni zadevi izdani dve začasni odredbi. S prvo z dne 9.6.1994 je dolžniku naloženo, da mora v treh dneh po izdaji začasne odredbe izročiti M.M. prometno dovoljenje za osebno vozilo in v treh dneh to vozilo tudi izročiti (natančnejši podatki o vozilu so identični v obeh začasnih odredbah). V omenjeni odredbi je tudi določeno plačilo denarne kazni, če odredbe ne bo izpolnil, odrejena pa je tudi veljavnost začasne odredbe. Z danes obravnavano začasno odredbo pa je dolžniku prepovedana odtujitev ali obremenitev istega vozila in odredba, da se da vozilo upnici v hrambo. Ob primerjavi obeh odredb je mogoče ugotoviti, da je z drugo odredbo določeno celo manj kot s prvo: Če je že s prvo naložena izročitev vozila upnici v treh dneh brezpogojno, je prepoved obremenitve, odrejena z drugo odredbo, nepotrebna in za tako odredbo upnica niti interesa ne more imeti. Že s prvo odredbo je odrejeno več, torej izročitev vozila. Tudi izročitev v hrambo, odrejena z drugo odredbo, predstavlja manj kot brezpogojna izročitev v treh dneh, določena s prvo odredbo. Ni sicer povsem jasno, kakšna hramba je mišljena - vendar pa na primer po čl. 716/1 Zakona o obligacijskih razmerjih shranjevalec nima pravice uporabljati stvari, ki mu je bila zaupana. Tudi zato je lahko hramba samo manj kot brezpogojna izročitev.

Razlogi izpodbijanega sklepa, češ da lahko sodišče izda več začasnih odredb in da ni dokazov, da bi bila prva odredba v pravdnem postopku že izvršena, tako ne morejo držati. Sodišče res lahko izda več začasnih odredb, vendar mora najprej prvotne odredbe izvršiti. To, da prva odredba ni bila izvršena, namreč ni razlog za izdajo druge (celo milejše). Prvo odredbo bo tako treba izvršiti, šele potem bo mogoče govoriti o možnosti, da se izda več odredb.

Po vsem povedanem je torej predlagana začasna odredba nepotrebna. To pa pomeni, da po 1. odst. 267. čl. ZIP upnica ni izkazala nevarnosti, kajti upnica začasno odredbo že ima - le izvršiti jo je treba.