Jedro

Jedro

Zakonski pobot terjatev, ki ga ureja 261. člen ZFPPIPP, se nanaša na položaj, ko ob začetku stečajnega postopka obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika. Ti (obligacijski) terjatvi veljata z začetkom stečajnega postopka za pobotani. Konkretni primer ne sodi v okvir urejanja 261. člena ZFPPIPP, saj tožnik v stečajnem postopku ni prijavil terjatve, temveč izločitveno pravico.

Zakonski pobot terjatev, ki ga ureja 261. člen ZFPPIPP, se nanaša na položaj, ko ob začetku stečajnega postopka obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika. Ti (obligacijski) terjatvi veljata z začetkom stečajnega postopka za pobotani. Konkretni primer ne sodi v okvir urejanja 261. člena ZFPPIPP, saj tožnik v stečajnem postopku ni prijavil terjatve, temveč izločitveno pravico.

Izrek

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da:

I.Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da:

-se ugotovi, da obstoji izločitvena pravica tožeče stranke na denarnih sredstvih, to je 21 apoenih po 100,00 EUR, ki so v posesti tožene stranke,

-se ugotovi, da obstoji izločitvena pravica tožeče stranke na denarnih sredstvih, to je 21 apoenih po 100,00 EUR, ki so v posesti tožene stranke,

-je dolžna tožena stranka tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe plačati znesek v višini 2.100,00 EUR.

-je dolžna tožena stranka tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe plačati znesek v višini 2.100,00 EUR.

V preostanku se pritožba zavrne in sodba sodišča prve stopnje v delu glede zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti, potrdi.

V preostanku se pritožba zavrne in sodba sodišča prve stopnje v delu glede zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti, potrdi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 1.087,97 EUR stroškov tega postopka v roku 8 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka do plačila.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 1.087,97 EUR stroškov tega postopka v roku 8 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka do plačila.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice tožeče stranke na denarnih sredstvih, to je 21 apoenih po 100,00 EUR, ki so v posesti tožene stranke (I. točka izreka). Prav tako je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe plačati znesek v višini 2.100,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dne 22. 10. 2021, dalje do plačila (II. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice tožeče stranke na denarnih sredstvih, to je 21 apoenih po 100,00 EUR, ki so v posesti tožene stranke (I. točka izreka). Prav tako je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe plačati znesek v višini 2.100,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dne 22. 10. 2021, dalje do plačila (II. točka izreka).

2.Tožeča stranka je vložila zoper sodbo sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo zahtevanega zneska z odmerjenimi stroški. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

2.Tožeča stranka je vložila zoper sodbo sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo zahtevanega zneska z odmerjenimi stroški. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

3.Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da sodbo sodišča prve stopnje potrdi.

3.Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da sodbo sodišča prve stopnje potrdi.

4.Pritožba je delno utemeljena.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.V tej zadevi gre za spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom (6. točka 483. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP), saj predstavlja pravno podlago tožbenega zahtevka 310. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) glede uveljavitve prerekane izločitvene pravice v pravdi. Tožeča stranka je s tožbenim zahtevkom zahtevala ugotovitev obstoja izločitvene pravice na denarnih sredstvih v višini 2.100,00 EUR ter izplačilo tega zneska. Predmet tožbenega zahtevka je zato ugotovitev obstoja izločitvene pravice ter izročitev premične stvari, katere vrednost ne presega zneska 4.000,00 EUR. Gre torej za gospodarski spor, za katerega se uporabljajo določbe postopka v sporih majhne vrednosti (tretji odstavek 495. člena ZPP). O pritožbi je posledično odločala sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP v zvezi z 480. členom ZPP).

5.V tej zadevi gre za spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom (6. točka 483. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP), saj predstavlja pravno podlago tožbenega zahtevka 310. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) glede uveljavitve prerekane izločitvene pravice v pravdi. Tožeča stranka je s tožbenim zahtevkom zahtevala ugotovitev obstoja izločitvene pravice na denarnih sredstvih v višini 2.100,00 EUR ter izplačilo tega zneska. Predmet tožbenega zahtevka je zato ugotovitev obstoja izločitvene pravice ter izročitev premične stvari, katere vrednost ne presega zneska 4.000,00 EUR. Gre torej za gospodarski spor, za katerega se uporabljajo določbe postopka v sporih majhne vrednosti (tretji odstavek 495. člena ZPP). O pritožbi je posledično odločala sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP v zvezi z 480. členom ZPP).

6.Iz trditev tožnika v tožbi izhaja, da je v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavil izločitveno pravico na denarnem znesku v višini 6.000,00 EUR, ki se nahaja v sefu tožene stranke pri Banki. Tožnik je v prijavi izločitvene pravice navedel, da je kot direktor tožene stranke pri Banki v imenu stečajnega dolžnika najel sef, ki ga je uporabljal za shranjevanje lastne gotovine. Po prenehanju funkcije dostopa do sefa ni imel več. Stečajni upraviteljici je vrnil ključe od sefa, v njem pa je ostala gotovina, ki je v njegova last. Iz trditev tožnika je nadalje razvidno, da je stečajni upravitelj izločitveno pravico prerekal, kot to izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 4. 4. 2022, ki je priloga sklepa o preizkusu terjatev in izločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2021 z dne 5. 4. 2022. Iz upraviteljevega pojasnila izhaja, da je bilo v sefu najdenih 21 apoenov po 100,00 EUR, skupaj 2.100,00 EUR. Upravitelj ne dvomi, da so denarna sredstva res last tožnika. Izločitveno pravico je prerekal, saj je tožnikovo terjatev pobotal z nasproti stoječo terjatvijo tožene stranke do tožnika iz naslova stroškov vodenja sefa v višini 199,39 EUR ter s terjatvijo v višini 2.100,00 EUR, kar je likvidacijska vrednost aparatov, ki jih tožnik toženi stranki ob prenehanju funkcije ni vrnil.

6.Iz trditev tožnika v tožbi izhaja, da je v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavil izločitveno pravico na denarnem znesku v višini 6.000,00 EUR, ki se nahaja v sefu tožene stranke pri Banki. Tožnik je v prijavi izločitvene pravice navedel, da je kot direktor tožene stranke pri Banki v imenu stečajnega dolžnika najel sef, ki ga je uporabljal za shranjevanje lastne gotovine. Po prenehanju funkcije dostopa do sefa ni imel več. Stečajni upraviteljici je vrnil ključe od sefa, v njem pa je ostala gotovina, ki je v njegova last. Iz trditev tožnika je nadalje razvidno, da je stečajni upravitelj izločitveno pravico prerekal, kot to izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 4. 4. 2022, ki je priloga sklepa o preizkusu terjatev in izločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2021 z dne 5. 4. 2022. Iz upraviteljevega pojasnila izhaja, da je bilo v sefu najdenih 21 apoenov po 100,00 EUR, skupaj 2.100,00 EUR. Upravitelj ne dvomi, da so denarna sredstva res last tožnika. Izločitveno pravico je prerekal, saj je tožnikovo terjatev pobotal z nasproti stoječo terjatvijo tožene stranke do tožnika iz naslova stroškov vodenja sefa v višini 199,39 EUR ter s terjatvijo v višini 2.100,00 EUR, kar je likvidacijska vrednost aparatov, ki jih tožnik toženi stranki ob prenehanju funkcije ni vrnil.

7.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj terjatve tožnika do tožene stranke v višini 2.100,00 EUR ter obstoj terjatev tožene stranke do tožnika v višini 199,39 EUR ter 2.100,00 EUR. Na podlagi 261. člena ZFPPIPP je štelo, da je prišlo ob začetku stečajnega postopka nad toženo stranko do zakonskega pobota nasproti si stoječih terjatev.

7.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj terjatve tožnika do tožene stranke v višini 2.100,00 EUR ter obstoj terjatev tožene stranke do tožnika v višini 199,39 EUR ter 2.100,00 EUR. Na podlagi 261. člena ZFPPIPP je štelo, da je prišlo ob začetku stečajnega postopka nad toženo stranko do zakonskega pobota nasproti si stoječih terjatev.

8.Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je tožnik v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavil izločitveno pravico, ne pa terjatve. Tudi iz navedb tožnika v tožbi izhaja, da v pravdi zahteva uveljavitev prerekane izločitvene pravice. V ZFPPIPP je izraz izločitvena pravica uporabljen kot skupni izraz za vsako pravico, ki vključujejo upravičenje zahtevati, da se premoženje, ki je predmet te pravice, izroči imetniku te pravice oziroma izloči iz premoženja, ki pripada insolventnemu dolžniku. Izločitvena pravica je tako pravica lastnika premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika (1. točka prvega odstavka 22. člena ZFFPIPP).

8.Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je tožnik v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavil izločitveno pravico, ne pa terjatve. Tudi iz navedb tožnika v tožbi izhaja, da v pravdi zahteva uveljavitev prerekane izločitvene pravice. V ZFPPIPP je izraz izločitvena pravica uporabljen kot skupni izraz za vsako pravico, ki vključujejo upravičenje zahtevati, da se premoženje, ki je predmet te pravice, izroči imetniku te pravice oziroma izloči iz premoženja, ki pripada insolventnemu dolžniku. Izločitvena pravica je tako pravica lastnika premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika (1. točka prvega odstavka 22. člena ZFFPIPP).

9.Tožnik je uveljavljal izločitveno pravico na denarnih sredstvih, ki se nahajajo v sefu tožene stranke. Tožena stranka lastninske pravice tožnika na denarnih sredstvih (21 apoenih po 100,00 EUR) ni prerekala. Denar načeloma predstavlja generično stvar, v konkretnem primeru pa je bil shranjen v sefu, zato ga je mogoče ločiti od drugega denarja, s katerim razpolaga tožena stranka. Denarna sredstva so bila s tem dovolj individualizirana. Prav tako ni bilo prerekano, da so denarna sredstva v dejanski oblasti tožene stranke. Tožena stranka po navedenem lastninske pravice tožnika na denarju ni prerekala, pač pa je ugovarjala, da ima do tožnika (nasproti stoječo) terjatev iz naslova stroškov najema sefa ter terjatev iz naslova nevrnjenih aparatov.

9.Tožnik je uveljavljal izločitveno pravico na denarnih sredstvih, ki se nahajajo v sefu tožene stranke. Tožena stranka lastninske pravice tožnika na denarnih sredstvih (21 apoenih po 100,00 EUR) ni prerekala. Denar načeloma predstavlja generično stvar, v konkretnem primeru pa je bil shranjen v sefu, zato ga je mogoče ločiti od drugega denarja, s katerim razpolaga tožena stranka. Denarna sredstva so bila s tem dovolj individualizirana. Prav tako ni bilo prerekano, da so denarna sredstva v dejanski oblasti tožene stranke. Tožena stranka po navedenem lastninske pravice tožnika na denarju ni prerekala, pač pa je ugovarjala, da ima do tožnika (nasproti stoječo) terjatev iz naslova stroškov najema sefa ter terjatev iz naslova nevrnjenih aparatov.

10.Terjatev je pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev (prvi odstavek 20. člena ZFPPIPP). V ZFPPIPP je izraz terjatev uporabljen za obligacijske pravice. Zakonski pobot terjatev, ki ga ureja 261. člen ZFPPIPP, se nanaša na položaj, ko ob začetku stečajnega postopka obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika. Ti (obligacijski) terjatvi veljata z začetkom stečajnega postopka za pobotani (prvi odstavek 261. člena ZFPPIPP). Konkretni primer ne sodi v okvir urejanja 261. člena ZFPPIPP, saj tožnik v stečajnem postopku ni prijavil terjatve, temveč izločitveno pravico. Do zakonskega pobota terjatev zato z začetkom stečaja ni prišlo. Iz istega razloga tudi niso izpolnjeni pogoji za pobot terjatev po 311. členu Obligacijskega zakonika (OZ).

10.Terjatev je pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev (prvi odstavek 20. člena ZFPPIPP). V ZFPPIPP je izraz terjatev uporabljen za obligacijske pravice. Zakonski pobot terjatev, ki ga ureja 261. člen ZFPPIPP, se nanaša na položaj, ko ob začetku stečajnega postopka obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika. Ti (obligacijski) terjatvi veljata z začetkom stečajnega postopka za pobotani (prvi odstavek 261. člena ZFPPIPP). Konkretni primer ne sodi v okvir urejanja 261. člena ZFPPIPP, saj tožnik v stečajnem postopku ni prijavil terjatve, temveč izločitveno pravico. Do zakonskega pobota terjatev zato z začetkom stečaja ni prišlo. Iz istega razloga tudi niso izpolnjeni pogoji za pobot terjatev po 311. členu Obligacijskega zakonika (OZ).

11.Pravne posledice priznane izločitvene pravice izhajajo iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP. Če je izločitveni upnik lastnik premične stvari, ki jo ima v posesti stečajni dolžnik (primerjaj 1. točko prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP), sodišče ugotovi, da je izločitvena pravica priznana ter stečajnemu dolžniku s sklepom o priznanju izločitvene pravice naloži, da to premoženje (premično stvar) izroči izločitvenemu upniku (1. točka prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno je po materialnem pravu utemeljen ugotovitveni tožbeni zahtevek, prav tako pa tudi zahtevek za plačilo (smiselno izročitev) denarnih sredstev, najdenih v sefu tožene stranke, tožniku. Ni pa utemeljen tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti, saj obrestovanje pride v poštev le, če je prijavljena terjatev (primerjaj 256. člen ZFPPIPP).

11.Pravne posledice priznane izločitvene pravice izhajajo iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP. Če je izločitveni upnik lastnik premične stvari, ki jo ima v posesti stečajni dolžnik (primerjaj 1. točko prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP), sodišče ugotovi, da je izločitvena pravica priznana ter stečajnemu dolžniku s sklepom o priznanju izločitvene pravice naloži, da to premoženje (premično stvar) izroči izločitvenemu upniku (1. točka prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno je po materialnem pravu utemeljen ugotovitveni tožbeni zahtevek, prav tako pa tudi zahtevek za plačilo (smiselno izročitev) denarnih sredstev, najdenih v sefu tožene stranke, tožniku. Ni pa utemeljen tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti, saj obrestovanje pride v poštev le, če je prijavljena terjatev (primerjaj 256. člen ZFPPIPP).

12.Pritožbeno sodišče se je s tem opredelilo do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Po navedenem je pritožba delno utemeljena, zato je pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava (358. člen ZPP) pritožbi delno ugodilo in razsodilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

12.Pritožbeno sodišče se je s tem opredelilo do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Po navedenem je pritožba delno utemeljena, zato je pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava (358. člen ZPP) pritožbi delno ugodilo in razsodilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

13.Če pritožbeno sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči tudi o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ob upoštevanju tretjega odstavka 154.člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da mora tožena stranka tožniku povrniti vse (potrebne) pravdne stroške, nastale v postopku pred sodiščem prve stopnje in v pritožbenem postopku, saj tožnik ni uspel samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka (z obrestnim zahtevkom), pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški.

13.Če pritožbeno sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči tudi o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ob upoštevanju tretjega odstavka 154.člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da mora tožena stranka tožniku povrniti vse (potrebne) pravdne stroške, nastale v postopku pred sodiščem prve stopnje in v pritožbenem postopku, saj tožnik ni uspel samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka (z obrestnim zahtevkom), pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški.

14.Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku stroške v znesku 1.087,97 EUR v roku 8 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je tožniku priznalo stroške v skladu z taksno in odvetniško tarifo (OdvT) in sicer za tožbo 300 točk (tar. št. 18), za prvo pripravljalno vlogo 300 točk (tar. št. 20) ter za pritožbo 375 točk (tar. št. 22 OT), nadalje še materialne stroške 2 % (11. člen ODdvT) ter 22 % DDV, prav tako pa tudi takso za tožbo 180,00 EUR in za pritožbo 180,00 EUR, kar znaša ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR, skupaj znaša 1.087,97 EUR. Za priznanje drugih priglašenih stroškov v Odvetniški tarifi ni podlage, saj so zajeti v že priznanih stroških.

14.Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku stroške v znesku 1.087,97 EUR v roku 8 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je tožniku priznalo stroške v skladu z taksno in odvetniško tarifo (OdvT) in sicer za tožbo 300 točk (tar. št. 18), za prvo pripravljalno vlogo 300 točk (tar. št. 20) ter za pritožbo 375 točk (tar. št. 22 OT), nadalje še materialne stroške 2 % (11. člen ODdvT) ter 22 % DDV, prav tako pa tudi takso za tožbo 180,00 EUR in za pritožbo 180,00 EUR, kar znaša ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR, skupaj znaša 1.087,97 EUR. Za priznanje drugih priglašenih stroškov v Odvetniški tarifi ni podlage, saj so zajeti v že priznanih stroških.

-------------------------------

-------------------------------

1

1Primerjaj III Ips 57/2002, III Ips 87/2002.

1Primerjaj III Ips 57/2002, III Ips 87/2002.

2Dr. N. Plavšak, e paket z E komentarjem ZFPPIPP, komentar k 22. členu, tč. 2.12.

2

3Tako primer I Cpg 856/2001.

2Dr. N. Plavšak, e paket z E komentarjem ZFPPIPP, komentar k 22. členu, tč. 2.12.

4A. Berden, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, str. 477.

3

Zveza:

3Tako primer I Cpg 856/2001.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 20, 20/1, 22, 22/1-1, 256, 261, 261/1, 309, 309/1-1, 310 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 458, 480, 483, 483-6, 495, 495/3 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 311

4

Pridruženi dokumenti:*

4A. Berden, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, str. 477.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Zveza: