Jedro

Ko sodišče ugotovi, da v postopku nastopa oseba, ki zaradi okrnjene zmožnosti razsojanja verjetno ni zmožna poskrbeti za svoje pravice in koristi, pa ji še ni imenovan skrbnik, mora zato oceniti, ali naj počaka na imenovanje skrbnika v sodnem postopku ali pa na drugi strani tehtni razlogi narekujejo postavitev skrbnika za posebni primer.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se dediču A. A. postavi skrbnik za poseben primer, da se za skrbnika določi center za socialno delo Ljubljana (v nadaljevanju CSD), in da je skrbnik dolžan vestno zastopati dediča v tem zapuščinskem postopku in v njegovem imenu podati dedno izjavo.

2. CSD v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče se je na zapuščinski obravnavi seznanilo s tem, da obstajajo razlogi za postavitev zapustničinega zakonca pod skrbništvo. Sodišče je ta postopek tudi že začelo. V postopku je bila postavljena sodna izvedenka. Po 267. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) skrbnika za posebni primer ni mogoče imenovati v primerih, ko so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, razen če zakon določa drugače. Skrbnik za posebni primer ni namenjen osebam, ki potrebujejo celovito varstvo osebnosti. Tako je tudi v tem primeru.

3. Sodedič ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, - da zapustničin zakonec ni sposoben sam varovati svojih pravic in koristi v zapuščinskem postopku, - da je sodišče pritožnika pozvalo k izjavi in določitvi primerne osebe za skrbnika, - da se pritožnik na to ni odzval, niti ni sporočil, katera oseba bi bila primerna za skrbnika.

6. Center za socialno delo ali sodišče imenujeta skrbnika za posebni primer v primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika (prvi odstavek 267. člena in 268. člen DZ), ni pa ga mogoče imenovati v primeru, ko so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, razen če zakon določa drugače. Skrbnika odrasle osebe se osebi postavi, kadar zaradi okrnjene zmožnosti razsojanja ne zmore poskrbeti za svoje pravice in koristi (prvi odstavek 263. člena DZ). Kadar so si koristi varovanca in njegovega skrbnika v navzkrižju, se varovancu imenuje kolizijskega skrbnika (drugi odstavek 269. člena DZ).

7. Postavitev skrbnika odrasli osebi intenzivno posega v osebno dostojanstvo osebe in njeno pravico do samostojnega odločanja o svojih zadevah. Tretji, ki ga postavi državni organ, pridobi pravico do (so)odločanja o njenih zadevah in s tem tudi do vpogleda v njeno zasebno življenje. Poseg je zato dopusten le, če osebe ni mogoče zavarovati na drug, manj invaziven način. Skrbnik za posebni primer je ena izmed takih možnosti. Zakonske določbe, ki določajo predpostavke za imenovanje skrbnika odrasle osebe in skrbnika za posebni primer, je zato treba razlagati tudi z vidika intenzivnosti poseganja v položaj osebe, ki ne zmore poskrbeti za svoje pravice in koristi.

8. Utemeljeno je pritožbeno stališče, da se osebi, ki potrebuje celovito varstvo, praviloma postavi skrbnika odrasle osebe – in ne skrbnika za poseben primer. Zmotno pa je gledišče, da je ta potreba izkazana že v primeru, ko oseba ni zmožna razsojanja. Za osebo je namreč lahko poskrbljeno na drug način in potrebuje skrbnika le za ureditev ene zadeve. V taki situaciji postavitev pod skrbništvo – kot bolj intenziven poseg v njeno avtonomijo – ni sprejemljiva.1

9. Ko sodišče ugotovi, da v postopku nastopa oseba, ki zaradi okrnjene zmožnosti razsojanja verjetno ni zmožna poskrbeti za svoje pravice in koristi, pa ji še ni imenovan skrbnik, mora zato oceniti, ali naj počaka na imenovanje skrbnika v sodnem postopku ali pa na drugi strani tehtni razlogi narekujejo postavitev skrbnika za posebni primer. V tej presoji mora pretehtati tudi možnost, da se v primeru, ko že teče postopek postavitve pod skrbništvo, osebi postavi začasni skrbnik. Prednost prve odločitve, ki vključuje tudi možnost postavitve začasnega skrbnika, je v tem, da se v enem postopku ugotovijo vse okoliščine, pomembne za zagotovitev skrbi za isto osebo. Prednost druge je v tem, da se osebe ne izpostavi sodnemu postopku, kadar to ni nujno potrebno.

10. Ker v izpodbijanem sklepu niso navedene okoliščine, ki bi omogočale celovito presojo, teh pa ni navedel niti pritožnik, je pritožbeno sodišče pogledalo spis skrbniške zadeve. Podatki spisa ne vzbujajo dvoma o pravilnosti ugotovitve, da dedič ni zmožen sam poskrbeti za uveljavitev dedne pravice, ni pa ugotovitev o tem, za katere zadeve osebe je treba še poskrbeti. Izkazano je, da za skrbnika pride v poštev njegov edini sin. Ker ta zaradi nasprotja interesov ne bo mogel biti skrbnik v zapuščinskem postopku, center za socialno delo opravlja poizvedbe, kdo bi lahko bil kolizijski skrbnik.

11. Navedeno govori v prid pravilnosti sprejete odločitve. Sodišče je pristojni center za socialno delo seznanilo s tem, da dedič po vsej verjetnosti ni zmožen uveljaviti svojih pravic v zapuščinskem postopku in da sin zaradi kolizije interesov ne pride v poštev za skrbnika. Zaprosilo ga je za presojo, ali za nastopanje v zapuščinskem postopku dedič potrebuje skrbnika za posebni primer. CSD je sporočil, da iz zbranih podatkov izhaja, da dedič ne zmore poskrbeti za svoje pravice, in dal pobudo, naj sodišče ob upoštevanju 267. člena DZ prične s postopkom postavitve dediča pod skrbništvo. Na sporočilo sodišča, da je treba določiti osebo, ki bo dediča zastopala v zapuščinskem postopku, prošnjo, naj sporočijo ime osebe, ki bi lahko prevzela to nalogo, in opozorilo, da bo v primeru neodzivnosti za skrbnika postavljen CSD, se CSD ni odzval. V tej situaciji je izpodbijana odločba v okviru polja presoje, ki ga sodišču daje zakon. Sodišče je utemeljeno pričakovalo, da bo CSD raziskal okoliščine, pomembne za presojo, ali je poleg dedovanja po pokojni ženi za dediča treba urediti še druge zadeve (in je zato potrebna postavitev skrbnika za odrasle) in ali poleg sina pride v poštev za skrbnika še kdo drug (in zato ne bi bilo potrebno imenovanje kolizijskega skrbnika). Ker CSD niti po predlaganem podaljšanju roka niti po ponovnem pozivu teh okoliščin ni ugotovil, je sodišče na podlagi pooblastila iz 268. člena DZ2 in tretjega odstavka 64. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1)3 smelo za kolizijskega skrbnika postaviti pritožnika.

12. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju – ZD).

1 Tako tudi Ravnik Koprivec, Razmerje med skrbništvom za odraslo osebo in med skrbnikom za poseben primere, Pravosodni bilten št. 3/2021, str. 62 in naslednje, in sklep VSL I Cp 1582/2019 z dne 16. 10. 2019. 2 Določba se glasi: "Ob pogojih, ki jih določa ta zakonik, sme v primerih iz 267. člena tega zakonika imenovati skrbnika tudi organ, pred katerim poteka postopek." 3 Določba se glasi: "Če center za socialno delo ni predlagatelj postopka, ga sodišče pozove, da poda mnenje o tem, katero fizično ali pravno osebo naj sodišče imenuje za skrbnika osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo. Če center za socialno delo na poziv sodišča mnenja ne poda, sodišče za skrbnika imenuje center za socialno delo."