Jedro

ZP-1 dela v splošno korist ne omogoča vsakemu storilcu prekrška, temveč je ta oblika nadomestitve plačila globe pridržana le tistemu storilcu, ki zaradi svojega premoženjskega stanja globe ni zmožen plačati.

Storilec prekrška lahko zaprosi za opravljanje dela v splošno korist v dveh fazah postopka: (1) po prvem odstavku 19.a člena ZP-1 v roku za plačilo globe in (2) po četrtem odstavku 192.a člena ZP-1 najkasneje v roku 5 dni po prejemu obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora.

Glede na specifične pogoje in ureditev dela v splošno korist se odločba Ustavnega sodišča RS št. Up-290/17, U-I-51/17 z dne 23.6.2022 ne razteza na roke za vložitev predloga za delo v splošno korist v prekrškovnih postopkih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilca se oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Črnomlju je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog storilca za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist kot prepozen zavrže. 2. Iz razlogov sklepa izhaja, da je storilec nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist predlagal po izdaji sklepa o nadomestnem zaporu in šele v postopku pozivanja na nastop nadomestnega zapora, sodišče prve stopnje pa je njegov predlog zavrglo iz razloga, ker je storilec zamudil petdnevni rok iz četrtega odstavka 192.a člena Zakona o prekrških (ZP-1).

3. Zoper sklep se pritožuje storilec po zagovornici iz razloga napačne uporabe materialnega prava, ki ga utemeljuje s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-290/17, U-I-51/17 z dne 23.6.2022, ki je presodilo, da je drugi odstavek 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), kolikor določa petnajstdnevni rok za vložitev predloga za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, ki teče od pravnomočnosti sodbe oziroma od zadnje vročitve prepisa sodbe, v neskladju z Ustavo in je do odprave ugotovljene protiustavnosti določilo način izvršitve svoje odločbe tako, da se nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist lahko predlaga tudi, ko obsojenec že prestaja kazen zapora oziroma do konca prestajanja kazni zapora, s čimer posledično velja, da se lahko predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist lahko vloži še pred nastopom kazni zapora. Z vidika varstva enakih pravic pritožnica meni, da se odločba Ustavnega sodišča razteza tudi na rok za vložitev predloga za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist v postopku o prekršku, saj bi sicer bil storilec prekrška v slabšem položaju od obsojenca v kazenskem postopku. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep odpravi in ugodi storilčevemu predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Začetek postopka za odreditev nadomestnega zapora je urejen v določbah 192.a člena ZP-1. Postopek za odreditev nadomestnega zapora se začne na pisno obvestilo organa, pristojnega za izterjavo neplačane globe. Če sodišče po prejemu obvestila in priloženih podatkov ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za odreditev nadomestnega zapora, pošlje storilcu pisno obvestilo o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora, v katerem ga pozove, da se v roku pet dni izjavi o vsebini obvestila. V tej izjavi storilec lahko predlaga nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist (četrti odstavek 192.a člena ZP-1).

6. Petdnevni rok iz četrtega odstavka 192.a člena ZP-1 je prekluziven, kar pomeni, da zamuda roka povzroči procesno sankcijo zavrženja predloga. Na prekluzivno naravo roka kaže tudi določba sedmega odstavka 192.a člena ZP-1, po kateri sodišče izda sklep o nadomestnem zaporu, če se storilec ne izjavi v zakonsko določenem roku, prav tako pa na prekluzivno naravo roka kaže tudi določba prvega odstavka 192.b člena ZP-1, skladno s katero sodišče o predlogu storilca odloči, če je nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist predlagal v izjavi iz četrtega odstavka 192. a člena ZP-1. 7. Navedeno pomeni, da ima storilec tudi v postopku za odreditev nadomestnega zapora pravico predlagati nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, vendar mora predlog podati najkasneje v roku petih dni od prejema obvestila sodišča o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora. O predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist odloči sodišče po določbah ZP-1, ki urejajo delo v splošno korist (prvi odstavek 192.b člena ZP-1), torej ob upoštevanju materialnih in procesnih pravil iz 19.a in 202.c člena ZP-1. Po teh pravilih pa sodišče vsebinsko odloči le o pravočasno vloženem predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Če je predlog nedovoljen ali prepozen, ga sodišče na podlagi drugega odstavka 202.c člena ZP-1 zavrže s sklepom.

8. Glede na dejstvo, da je storilec predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist podal po izdaji sklepa o nadomestnem zaporu in šele v postopku pozivanja na nastop nadomestnega zapora, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog kot prepoznega zavrglo. Na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa pa nima vpliva pritožbeno sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-290/17, U-I-51/17 z dne 23.6.2022. Po presoji pritožbenega sodišča se navedena odločba ne razteza tudi na rok za vložitev predloga za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist v prekrškovnem postopku. Z navedeno odločbo je Ustavno sodišče izenačilo položaj obsojenca, ki predlaga nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, z obsojenci, ki predlagajo izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna oziroma z obsojenci, ki predlagajo izvršitev zaporne kazni s hišnim zaporom (predlagatelji hišnega zapora ali zapora ob koncu tedna so že do sedaj lahko predlagali alternativno izvršitev kazni zapora tudi med prestajanjem zapora), ker je njihov položaj enak v tem, da je vsem na podlagi pravnomočne sodbe izrečena kazen zapora, zakon pa vsem daje možnost alternativnega načina izvršitve zaporne kazni. Storilec prekrška, kateremu je pravnomočno izrečena globa, pa ni v enakem položaju s storilcem kaznivega dejanja, kateremu je izrečena zaporna kazen. Storilec prekrška bi kvečjemu lahko bil primerljiv s storilcem kaznivega dejanja, kateremu je pravnomočno izrečena denarna kazen, vendar pa Ustavno sodišče z navedeno odločbo ni poseglo v petnajstdnevni rok iz drugega odstavka 129.a člena ZKP, ki velja za vložitev predloga za nadomestitev denarne kazni z delom v splošno korist. Drugačen položaj storilca prekrška se kaže tudi v drugačni pravni naravi in pogojih za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Na podlagi 19.a člena ZP-1 delo v splošno korist lahko predlaga le storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč, ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300,00 EUR. ZP-1 torej dela v splošno korist ne omogoča vsakemu storilcu prekrška, temveč je ta oblika nadomestitve plačila globe pridržana le tistemu storilcu, ki zaradi svojega premoženjskega stanja globe ni zmožen plačati, medtem ko se premoženjski pogoj za storilca kaznivega dejanja ne zahteva in lahko nadomestitev bodisi zaporne, bodisi denarne kazni z delom v splošno korist predlaga ob pogojih iz 86. oziroma 87. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) neodvisno od materialnega kriterija. Poleg tega pa lahko storilec prekrška zaprosi za opravljanje dela v splošno korist v dveh fazah postopka: (1) po prvem odstavku 19.a člena ZP-1 v roku za plačilo globe in (2) po četrtem odstavku 192.a člena ZP-1 najkasneje v roku 5 dni po prejemu obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora. Upoštevajoč navedeno je pritožbeno sodišče mnenja, da se glede na specifične pogoje in ureditev dela v splošno korist odločba Ustavnega sodišča ne razteza na roke za vložitev predloga za delo v splošno korist v prekrškovnih postopkih.

9. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep, ki ni obremenjen z nobeno izmed kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

10. Ker je iz podatkov spisa razvidno, da izvršba zoper storilca ni bila uspešna in glob ni bilo mogoče izterjati, je pritožbeno sodišče na podlagi 147. člena ZP-1 v zvezi s petim odstavkom 144. člena ZP-1 storilca oprostilo plačila sodne takse za pritožbeni postopek.