Jedro

Upnik oziroma tretji sta do povrnitve stroškov, nastalih v postopku odločanja o ugovoru tretjega, upravičena v skladu z določbami šestega in sedmega odstavka 38. člena ZIZ, pri odločanju o teh stroških pa je treba smiselno upoštevati tudi določbo 160. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Tretji mora tako upniku povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), torej stroške, ki so upniku nastali v posledici ugovora tretjega, ki se je tudi v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe izkazal za vsebinsko neutemeljenega, oziroma če dolžnik tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe sploh ni vložil. Tudi upnik pa mora tretjemu povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ), torej stroške, ki so tretjemu nastali, ker je upnik predlagal oziroma vztrajal pri izvršbi na predmet, na katerem ima tretji pravico, ki preprečuje izvršbo, in v zvezi s katerim se je izvršba v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe izkazala za nedopustno. Vendar pa upnik tretjemu, četudi se izkaže, da izvršba na določen predmet ni dopustna, stroškov ni dolžan povrniti, če sodišče ugotovi, da je upnik utemeljeno mislil, da na tem predmetu ne obstajajo pravice drugih. V takem primeru sodišče namreč ob smiselni uporabi določbe 160. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške.

Glede na pojasnjeno je dokončno odločitev o stroških postopka z ugovorom tretjega mogoče sprejeti šele po pravnomočnem zaključku postopka, ki teče zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, oziroma, če tretji ne vloži tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, po izteku roka za vložitev takšne tožbe. Takšno je tudi ustaljeno stališče sodne prakse.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki IV izreka spremeni tako, da se v tem delu zdaj v celoti glasi:

"IV. Odločitev o stroških postopka z ugovorom tretje se pridrži do poteka roka za vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe oziroma, če bo tretja v tem roku vložila tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, do pravnomočne odločitve v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe."

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, s katero bo odločeno o stroških postopka z ugovorom tretje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tretje (točka I izreka), poučilo tretjo, da lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na delež 171/200 v lasti dolžnika nepremičnine parc. št. ... 317/3 ni dopustna (točka II izreka), in odločilo, da se izvršba na nepremičnino parc. št. ... 317/3, last dolžnika do 1/2, odloži do pravnomočnosti sodne odločbe o ugotovitvi višjega deleža tretje na skupnem premoženju tretje in dolžnika (točka III izreka). Pod točko IV izreka je odločilo, da je A. A. dolžna upniku v roku 8 dni povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 489,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka dalje.

2.Zoper točko IV izreka sklepa se po svojem pooblaščencu pritožuje tretja. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Uvodoma povzema ugotovitve sodišča prve stopnje in poudarja, da sodišče v skladu z drugim odstavkom 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v primeru, ko upnik pravočasno odgovori na ugovor tretjega, o sami utemeljenosti ugovora sploh ne odloča, temveč ga le zavrne. Takšna zavrnitev pa ne more imeti stroškovnih posledic do zaključka izvršilnega postopka, ko sodišče odloči o vseh stroških postopka. Meni, da je odločitev o stroških preuranjena, ker se bo šele ob pravnomočnem zaključku pravdnega postopka za ugotovitev nedopustnosti izvršbe lahko ugotovilo, ali je njen ugovor upniku stroške res povzročil neutemeljeno. Citira določbo sedmega odstavka 38. člena ZIZ in izpostavlja, da iz nje jasno izhaja, da je mogoče tretji naložiti upnikove ugovorne stroške le v primeru, če jih je povzročila neutemeljeno, tj. če se njen zahtevek izkaže za neutemeljenega. To pa bo mogoče ugotoviti šele po pravnomočnem končanju postopka za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Tretja zato meni, da bi moralo sodišče prve stopnje odločitev o stroških ugovornega postopka pridržati do dokončne odločitve v pravdnem postopku, ko bo znano, ali je njen ugovor utemeljen ali ne. Če se bo izkazalo, da je ugovor tretje utemeljen, bo moral upnik tretji povrniti stroške ugovornega postopka, vključno s stroški te pritožbe. Če pa se bo ugovor tretje izkazal za neutemeljenega, bo sama nosila prej navedene stroške. Meni, da je sodišče prve stopnje v tej zvezi napačno uporabilo določbo sedmega odstavka 38. člena ZIZ, zato je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Po oceni tretje pa sklep sodišča prve stopnje tudi ne vsebuje zadostnih razlogov, zakaj je štelo, da je tretja stroške, priznane upniku, povzročila neutemeljeno. Sodišču druge stopnje predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v točki IV izreka spremeni tako, da odloči, da bo o stroških ugovornega postopka odločeno s končno odločbo. Priglaša pritožbene stroške.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo pritožbi nasprotuje, predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Meni, da uspeh tretje v pravdi ne more vplivati na povrnitev stroškov ugovora, s katerim tretja ni uspela. Izpostavlja, da se je upnik utemeljeno zanašal na stanje zemljiške knjige in utemeljeno mislil, da na stvareh, na katerih tretja uveljavlja svojo pravico, ki preprečuje izvršbo, ne obstajajo pravice drugih. Tretja pa je imela tudi možnost pravočasno urediti zemljiškoknjižno stanje tako, da bi ustrezalo njenemu deležu na skupnem premoženju, česar ni storila.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Skladno s prvim odstavkom 64. člena ZIZ lahko tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZIZ sodišče vroči v odgovor upniku in ga opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena tega zakona. Če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana, se šteje, da je ugovor neutemeljen (peti odstavek 64. člena ZIZ). Skladno z drugim odstavkom 65. člena ZIZ sodišče ugovor, če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, zavrne. Vložnik ugovora pa lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora iz prejšnjega odstavka ali iz petega odstavka 64. člena tega zakona začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (tretji odstavek 65. člena ZIZ).

6.Iz navedenega izhaja, da izvršilno sodišče v izvršilnem postopku o ugovoru tretjega vsebinsko ne odloča, temveč ga v primeru nasprotovanja upnika zavrne brez vsebinske obravnave. O zahtevku, da izvršba na določen predmet ni dopustna, sodišče vsebinsko odloča šele v pravdnem postopku, če ga tretji začne v predpisanem roku od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi njegovega ugovora.

7.Upnik oziroma tretji sta do povrnitve stroškov, nastalih v postopku odločanja o ugovoru tretjega, upravičena v skladu z določbami šestega in sedmega odstavka 38. člena ZIZ, pri odločanju o teh stroških pa je treba smiselno upoštevati tudi določbo 160. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Tretji mora tako upniku povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), torej stroške, ki so upniku nastali v posledici ugovora tretjega, ki se je tudi v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe izkazal za vsebinsko neutemeljenega, oziroma če dolžnik tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe sploh ni vložil. Tudi upnik pa mora tretjemu povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ), torej stroške, ki so tretjemu nastali, ker je upnik predlagal oziroma vztrajal pri izvršbi na predmet, na katerem ima tretji pravico, ki preprečuje izvršbo, in v zvezi s katerim se je izvršba v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe izkazala za nedopustno. Vendar pa upnik tretjemu, četudi se izkaže, da izvršba na določen predmet ni dopustna, stroškov ni dolžan povrniti, če sodišče ugotovi, da je upnik utemeljeno mislil, da na tem predmetu ne obstajajo pravice drugih. V takem primeru sodišče namreč ob smiselni uporabi določbe 160. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške.

8.Glede na pojasnjeno je dokončno odločitev o stroških postopka z ugovorom tretjega mogoče sprejeti šele po pravnomočnem zaključku postopka, ki teče zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, oziroma, če tretji ne vloži tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, po izteku roka za vložitev takšne tožbe. Takšno je tudi ustaljeno stališče sodne prakse.

9.Sodišče druge stopnje je zato pritožbi tretje ugodilo in odločitev, sprejeto pod točko IV izreka izpodbijanega sklepa, spremenilo tako, da je odločitev o stroških postopka z ugovorom tretje pridržalo do poteka roka za vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (tj. nedopustnosti izvršbe na 171/200 deleža na nepremičnini parc. št. 317/3 k.o. ..., ki je po podatkih zemljiške knjige zdaj v lasti dolžnika) oziroma, če bo tretja v tem roku vložila tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, do pravnomočne odločitve v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.

10.Ob smiselni uporabi določbe tretjega odstavka 165. člena ZPP je sodišče druge stopnje odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo, ki jo bo sodišče prve stopnje sprejelo v zvezi s stroški postopka z ugovorom tretje.

-------------------------------

1VSL sklep I Ip 5624/2011 z dne 14. 3. 2012, VSL sklep I Ip 1440/2022 z dne 13. 12. 2022.

2VSL sklep I Ip 5624/2011 z dne 14. 3. 2012, VSK sklep II Ip 157/2019 z dne 20. 5. 2019, VSL sklep I Ip 1440/2022 z dne 13. 12. 2022 in drugi.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 160, 165, 165/3 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 38, 38/6, 38/7, 64, 64/1, 64/3, 64/5, 65, 65/1, 65/2, 65/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.