Jedro

Tožnik spornega pravnega vprašanja ni navedel (dovolj) natančno in konkretno, v celoti pa je opustil navedbo pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno in okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Predlog je zato nepopoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da mu mora tožena stranka plačati odškodnino za škodo, izvirajočo iz poškodbe, ki jo je utrpel na delu pri njej. Sodišče druge stopnje je tožnikovo laično pritožbo, v kateri se je zgolj skliceval na pritožbo svoje pooblaščenke (odvetnice), ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo, ker ni bila podpisana, zavrnilo.

2. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Poudarja, da je bila njegova prava volja vložiti pritožbo, vsebinsko enako odvetničini pritožbi in da se je prav zato na odvetničino pritožbo tudi skliceval, zaradi česar bi moralo sodišče druge stopnje obravnavati tudi vsebino le-te. Ob obravnavanju dopuščene revizije pričakuje odgovor na pravno vprašanje „ali se laične pritožbe presojajo po svoji vsebini z upoštevanjem prave volje vložnika pritožbe, ali tako, da se daje prednost formalnosti.“

3. Predlog ni popoln.

4. Po določbi četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku mora v predlogu za dopustitev revizije stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

5. Tožnik navedenim zakonskim zahtevam ni zadostil: spornega pravnega vprašanja ni navedel (dovolj) natančno in konkretno, v celoti pa je opustil navedbo pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno in okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Predlog je zato nepopoln.

6. Če stranka ne ravna po določbi četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku se po določbi šestega odstavka istega člena predlog za dopustitev revizije zavrže. Tako je moralo Vrhovno sodišče odločati tudi v konkretnem primeru.