Jedro

Sodišče prve stopnje je upnika o odrejenem rubežu v skladu z določbami ZPP (1977) pravilno in pravočasno obvestilo preko njegove pooblaščenke. Ker se upnik rubeža ni udeležil je sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 82. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju izvršbo pravilno ustavilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na premičnine, ker se upnik kljub obvestilu o rubežu le-tega ni udeležil. Zoper tak sklep se je pravočasno pritožil upnik, ki v pritožbi navaja, da osebno ni prejel obvestila o rubežu. V pritožbi pojasnjuje svoje odnose in težave s pooblaščenko. Naproša za "obnovo postopka izterjave dolga oziroma izvršbo zasega dela osebnega dohodka tožene stranke", pojasnjuje, da mu je dosedanja odvetnica odpovedala pooblastilo in naproša sodišče, da mu pomaga najti pravnega zastopnika, ki bi korektno končal postopek.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo prvega odstavka 138. člena Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-1977), ki je veljal v kritičnem obdobju, se, kadar ima stranka pooblaščenca, vročajo pisanja njemu. Iz podatkov v spisu izhaja, da je imel upnik v izvršilnem postopku pooblaščenko ..., odvetnico v ., ki sodišča o prenehanju pooblastilnega razmerja ni obvestila vse do 24. 8. 1999. Iz povratnice, ki se nahaja v spisu, izhaja, da je upnikova pooblaščenka odredbo o rubežu premičnin za dan 29. 6. 1999 prejela 18. 6. 1999 (ko je nedvomno še bila njegova pooblaščenka). Sodišče prve stopnje je torej upnika o odrejenem rubežu v skladu z določbami ZPP (1977) pravilno in pravočasno obvestilo preko njegove pooblaščenke.

Če se upnik rubeža ne udeleži, sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 82. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izvršbo ustavi. Iz poročila o neuspelem rubežu, ki se nahaja v spisu izhaja, da pravilno obveščeni upnik na rubežu dne 29. 6. 1999 ni bil navzoč; zato je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna.

Pritožbeno sodišče pa pripominja, da mora odvetnik v skladu z določbo 4. točke prvega odstavka 77. člena Statuta odvetniške zbornice Slovenije pri zastopanju stranke ravnati vestno, pošteno, skrbno in po načelih odvetniške poklicne etike. Ob skrbnem in vestnem ravnanju bi bila v obravnavanem primeru pooblaščenka dolžna o odrejenem rubežu obvestiti svojo stranko; z vrnitvijo obvestila sodišču z dopisom dne 23. 8. 1999 pa svoje dolžnosti ni izpolnila. Celo če je pooblastilno razmerje prenehalo že pred vročitvijo odredbe (sodišču to ni bilo naznanjeno) pa bi bila pooblaščenka v skladu z določbo četrtega odstavka 99. člena ZPP (1977) o odrejenem rubežu dolžna obvestiti upnika.

Višje sodišče je glede na zgoraj navedeno in ker tudi ni našlo razlogov, na katere na podlagi določbe drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99 - v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.