Jedro

Pogoji, ki jih določa zakon za tako izjemno odločitev Vlade RS o izročitvi nepremičnine pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi so: obstoj še nepravnomočne odločbe pristojnega upravnega organa o razlastitvi, zahteva razlastitvenega upravičenca in nujnost primera ali odvrnitev občutnejše škode - tožena stranka je ugotovila obstoj vseh navedenih pogojev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se Ministrstvu za notranje zadeve RS takoj, še pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi Upravne enote L. št. ... z dne 9.2.1996, izroči nepremičnina parc. št. 661/3 njiva v izmeri 873 m2 vl. št. ... k. o. D., last podjetja V. Tožena stranka je v obrazložitvi navedla, da Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini določa v 2. odstavku 23. člena, da sme Vlada Republike Slovenije na zahtevo razlastitvenega upravičenca, izjemoma odločiti, naj mu bo nepremičnina izročena še pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi, če ugotovi, da je to potrebno zaradi nujnosti primera ali zato, da se odvrne občutnejša škoda. Po mnenju tožene stranke sta v konkretnem primeru podana oba pogoja za izjemno izročitev nepremičnine pred pravnomočnostjo odločbe. Splošno znano dejstvo je, da so prometne razmere na mednarodnem mejnem prehodu D. zelo slabe, na kar se dnevno opozarja tudi v sredstvih javnega obveščanja. Glede na dejstvo, da se gradnja mednarodnega prehoda brez izročitve obravnavane nepremičnine ne more nadaljevati, pa je po mnenju tožene stranke podan tudi drugi razlog za predčasno izročitev nepremičnine, ker se bo tako odvrnila občutnejša škoda, ki sicer lahko nastane zaradi zamude za gradnjo. Nenazadnje pa tožena stranka ocenjuje, da bo odločba o razlastitvi glede na oceno vseh dejstev v pravnem in dejanskem pogledu, ostala v veljavi.

Tožeča stranka v svoji tožbi navaja, da je izrek izpodbijane odločbe neizvršljiv, ker iz njega ne izhaja, kdo je dolžan parc. št. 661/3 izročiti Ministrstvu za notranje zadeve. Glede na dejstvo, da ima sporno parcelo v posesti tožeča stranka, bi odločba morala točno navesti, da je ta stranka dolžna izročiti sporno nepremičnino upravičencu. Določilo 1. odstavka 23. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, ki ga je uporabila tožena stranka v svoji odločbi, je v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, ker določa prisilen odvzem nepremičnine pred plačilom ustrezne odškodnine. Tudi obrazložitev tožene stranke, da gre za nujen primer in da bi se z takojšnjo izročitvijo nepremičnine odvrnila občutnejša škoda, ki sicer lahko nastane z zamudo gradnje, je pavšalna in neprepričljiva, saj Ministrstvo za notranje zadeve ni sposobno v tem trenutku začeti gradnje mejnega prehoda. Prav tako ne obstoji velika verjetnost, da bo odločba o razlastitvi ostala v veljavi, ker je tožeča stranka vložila tožbo v upravnem sporu tudi zoper odločbo o razlastitvi glede obeh parcel št. 661/1 in 661/3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, dostavila pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Ustava Republike Slovenije v 69. členu določa, da se lahko lastninska pravica na nepremičnini v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80, 30/87 in 20/89) je predpis, ki ureja področje odvzema in omejitve lastninske pravice na nepremičnini. Navedeni zakon v 2. odstavku 23. člena določa, da sme Vlada Republike Slovenije (prej Izvršni svet Skupščine SRS) izjemoma, na zahtevo razlastitvenega upravičenca, odločiti, naj mu bo nepremičnina izročena še pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi, če ugotovi, da je to potrebno zaradi nujnosti primera ali zato, da se odvrne občutnejša škoda. Pogoji, ki jih določa zakon za tako izjemno odločitev Vlade Republike Slovenije o izročitvi nepremičnine pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi so: obstoj še ne pravnomočne odločbe pristojnega upravnega organa o razlastitvi, zahteva razlastitvenega upravičenca in nujnost primera ali odvrnitev občutnejše škode. Tožena stranka je ugotovila obstoj vseh navedenih pogojev. Upravna enota L. je z odločbo št. ... z dne 9.2.1996 razlastila za potrebe ureditve mejne kontrole na mejnem prehodu D. v korist Republike Slovenije zemljišče parc. št. 661/3 in 661/1 k.o. D. last podjetja V. Ministrstvo za okolje in prostor pa je z odločbo št. ... z dne 26.4.1996 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper navedeno odločbo Upravne enote L. Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga zastopa Javno (sedaj Državno) pravobranilstvo Republike Slovenije je dne 23.5.1996 vložilo zahtevo, da Vlada Republike Slovenije v skladu z zakonom odloči, da se zemljišče parc. št. 661/3 izroči Republiki Sloveniji pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Tožena stranka je ugotovila, da obstoji poleg navedenih formalnih pogojev, še nujnost primera glede na zelo slabe prometne razmere na mednarodnem mejnem prehodu D. in da bo odvrnjena občutnejša škoda, ki bi sicer nastala zaradi zamude z gradnjo. Tožena stranka res ni posebej dodatno specificirala argumentov za tako trditev, razen, da gre za dejstva, ki so znana iz sredstev javnega obveščanja, enako pa tudi tožeča stranka ni specificirala argumentov za nasprotno trditev.

Odškodnina za razlaščeno nepremičnino mora biti v skladu z zakonom določena s pravnomočno odločbo, po vrednosti nepremičnine ob času izdaje prvostopne odločbe o odškodnini in po stanju nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev.

Pomisleki tožeče stranke glede posledic uspeha pritožbe oziroma tožbe v upravnem sporu so neosnovani, saj je v 3. odstavku 23. člena Zakona o razlastitvi določena varovalka, ki omogoča vračanje nepremičnine, ki je bila izročena pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi, in plačilo odškodnine, če je predlog za razlastitev v nadaljnjem postopku zavrnjen.

Neutemeljena je trditev tožeče stranke, da izpodbijana odločba ni izvršljiva, ker ne navaja določno zavezanca za izročitev predmetne parcele. V izreku izpodbijane odločbe je navedeno, da se predmetna parcela, last tožeče stranke, izroči pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi Upravne enote L. št. ... z dne 9.2.1996. V tej odločbi, ki je temelj za izročitev, pa je v 2. točki izreka natančno določeno: "Razlaščenec podjetje V. je dolžno navedeni nepremičnini izročiti v družbeno last in posest s pravico uporabe razlastitveni upravičenki Republiki Sloveniji takoj po pravnomočnosti te odločbe." Iz tega nesporno izhaja zavezanec za izročitev nepremičnine in je odločba izvršljiva.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS (Uradni list RS, št. 50/97).