Jedro

Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, odločba sodišča pa mora biti odvisna od predhodne rešitve tega vprašanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom prekinilo pravdni postopek v tej zadevi do pravnomočne odločitve v upravnem postopku zaradi odobritve pravnega posla med prvim in drugim tožencem, ki se vodi pred Upravno enoto Kranj.

2. Proti temu sklepu se pritožuje drugotožena stranka ter predlaga razveljavitev sklepa. Če je prodajna pogodba za kmetijsko zemljišče veljavno sklenjena šele z odobritvijo pravnega posla s strani upravnega organa, potem je evidentno, da prodajna pogodba z dne 30.3.2006, ki sta jo med seboj sklenila toženca, še ni veljavno sklenjena. To hkrati pomeni, da je tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti te prodajne pogodbe neutemeljen ali preuranjen. Zato je potrebno zahtevek na ugotovitev ničnosti zavrniti, ne pa odločanje o njem prekiniti do rešitve upravne zadeve v zvezi z odobritvijo te pogodbe po ZKZ.

3. Pritožba je utemeljena.

Odločitev Upravne enote Kranj, ki na podlagi drugega odstavka 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih – ZKZ odloča o zahtevi drugega toženca v upravni zadevi odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijo, po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v tej zadevi. Predhodno vprašanje (13. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP) je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, odločba sodišča pa mora biti odvisna od predhodne rešitve tega vprašanja. V konkretni zadevi je torej pomembno, ali je rešitev spora med strankama odvisna od odločitve upravnega organa v upravnem postopku, v katerem se odloča o odobritvi med tožencema sklenjene prodajne pogodbe, katere predmet je zaščitena kmetija. Tožnik s tožbo zahteva ugotovitev ničnosti te pogodbe in pred tem sklenjene zastavne pogodbe, izstavitev izbrisnega dovoljenja za izbris zastavne pravice ter sklenitev prodajne pogodbe s tožnikom glede iste nepremičnine. V novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je glede postopka prodaje kmetijskih zemljišč po ZKZ zavzeto stališče, da je s trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla pred pristojno upravno enoto (npr. II Ips 835/2007). Kupec ne more od prodajalca zahtevati ponovne sklenitve prodajne pogodbe (zavezovalnega pravnega posla). Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 6.4.2012 je bilo sprejeto zaradi poenotenja sodne prakse glede sodnega varstva položaja udeležencev v postopku prodaje kmetijskih zemljišč, ki je urejen v veljavnem ZKZ. V mnenju je opisan pravilen potek postopka v primeru, če je izjavo o sprejemu ponudbe podalo več predkupnih upravičencev in je s tem pogojno sklenjenih več zavezovalnih pravnih poslov. Pristojna upravna enota za vse, ki so pravočasno zahtevali odobritev pravnega posla, vodi en postopek in z odločbo odobri le enega od pogojno sklenjenih pravnih poslov. To seveda lahko velja le v primeru, če so vsi sprejemniki ponudbe podali vloge za odobritev pravnega posla.

5. V obravnavani zadevi pa iz razlogov sklepa in podatkov v spisu izhaja, da je vlogo za odobritev pravnega posla podal le drugi toženec in se upravni postopek vodi le zaradi odločitve o odobritvi pravnega posla med njim in prvim tožencem. Odločitev o tožbenem zahtevku tožnika zato ni odvisna od odločitve upravnega organa, ki rešuje zahtevo drugega toženca za odobritev pravnega posla. Pri odločitvi o utemeljenosti tožnikovega zahtevka na ničnost pogodbe bo sodišče presojalo obstoj ničnostnih razlogov (86. člen Obligacijskega zakonika). Uspeh njegovega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za prenos lastninske pravice, ki je sestavni del zahtevka na sklenitev prodajne pogodbe s prvim tožencem, pa je seveda odvisen od morebitne odobritve prodajne pogodbe pristojne upravne enote, ki se nanaša na pravni posel, sklenjen pod odložnim pogojem med tožnikom in drugim tožencem na podlagi prejema izjave o sprejemu ponudbe.

6. Ker odločitev upravnega organa ne pomeni predhodnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev o tožbenem zahtevku, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo.