Jedro

Za obstoj nevarnosti ni nujno, da upnik izkaže namen dolžnika z odtujevanjem in skrivanjem preprečiti izvršbo. Zadošča že, da ima njegovo ravnanje (odtujevanje ali drugačno ravnanje s premoženjem) negativen vpliv na bodočo uveljavitev terjatve. V takem primeru je zato lahko odločilno vprašanje (objektivnega) vpliva dolžnikovega ravnanja na možnost uspeha v potencialni izvršbi in v zvezi s tem tudi siceršnji obseg dolžnikovega premoženja.. Če pa upnik verjetno izkaže namen dolžnika z odtujevanjem in skrivanjem premoženja preprečiti morebitno izvršbo, vprašanje siceršnjega obsega premoženja ni več relevantno. Nevarnost je podana že z dolžnikovim namenom preprečiti izvršbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nadaljevanje postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru ugodilo ugovoru dolžnika in svoj sklep I Pg 44/2023 z dne 27.2.2023 razveljavilo tudi v I., III. in IV. točki ter predlog upnika za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve zavrnilo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je upnik sicer verjetno izkazal svojo terjatev. Sodišče je povzelo je razloge iz sklepa o začasni odredbi, po katerih je upnik verjetno izkazal, da dolžnik odtujuje svoje premoženje z namenom izogniti se poplačilu svoje terjatve. Ker pa je premoženje dolžnika vredno 1.387.000,00 EUR, meni, da ni objektivne nevarnosti, da izvršba ne bi bila mogoča. Poleg tega naj upnik ne bi ustrezno pojasnil okoliščin glede prodajne pogodbe s kupcem A.d.o.o., s katero je bil dogovorjen odlog plačila kupnine.

2. Zoper sklep se upnik pritožuje. Meni, da bi moralo sodišče vsaj omejiti predmet zavarovanja na tiste nepremičnine, ki ustrezajo vrednosti terjatve (na primer trgovski prostor na naslovu [...]). Tudi sicer sodišče ne bi smelo spregledati, da je predmet druge pravde med istima strankama zahtevek na plačilo 984.201,60 EUR, zato bi moralo celovito in popolno oceniti vse posledice ravnanja toženih strank. V nadaljevanju pritožnik ponavlja svoje navedbe, da dolžnik in z njim povezane družbe odtujujejo premoženje z namenom izogniti se poplačilu upnikov tožeče stranke. Dolžnik je do nepremičnin, ki so bile predmet pogodbe z A. d.o.o. prišel ravno na podlagi prejšnjih spornih ravnanj. Gre za nepremičnine, ki jih je upnik z nično pogodbo prenesel na dolžnika, ta pa jih je že takoj prenesel naprej na A. d.o.o., ki je prav tako povezana oseba. Družba se je že vknjižila v zemljiški knjigi, plačilo kupnine pa je odloženo na 29.12.2023. Razlogi za odlog plačila niso v sferi upnika, zato jih ne more pojasnjevati (za razliko do dolžnika).

3. V odgovoru na pritožbo je dolžnik predlagal njeno zavrnitev. Pritrdil je razlogom sodišča glede vrednosti nepremičnin in opozoril, da se je upnik sam odločil za dva postopka. Poleg tega pa se ne strinja z zaključki sodišča prve stopnje glede subjektivne nevarnosti (gre za dogodke iz obdobja več kot treh let pred vložitvijo predloga za začasno odredbo, sodišče se ni opredelilo do vseh ugovornih navedb). Za ta postopke tudi niso relevantna ravnanja drugih pravnih oseb.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določbi 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve, če upnik izkaže, da je njegova terjatev verjetna in če verjetno izkaže nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Sodišče je sicer pravilno povzelo pravno teorijo in sodno prakso, po kateri za obstoj nevarnosti ni nujno, da upnik izkaže namen dolžnika z odtujevanjem in skrivanjem preprečiti izvršbo. Zadošča že, da ima njegovo ravnanje (odtujevanje ali drugačno ravnanje s premoženjem) negativen vpliv na bodočo uveljavitev terjatve. V takem primeru je zato lahko odločilno vprašanje (objektivnega) vpliva dolžnikovega ravnanja na možnost uspeha v potencialni izvršbi in v zvezi s tem tudi siceršnji obseg dolžnikovega premoženja1. Če pa upnik verjetno izkaže namen dolžnika z odtujevanjem in skrivanjem premoženja preprečiti morebitno izvršbo, vprašanje siceršnjega obsega premoženja ni več relevantno. Nevarnost je podana že z dolžnikovim namenom preprečiti izvršbo2. 6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ni jasno (kar v odgovoru na pritožbo ugotavlja tudi dolžnik), ali sodišče šteje, da je dolžnik odtujeval, skrival ali kako drugače razpolagal s premoženjem z namenom preprečiti izvršbo (kar ves čas trdi upnik) in da so ugovorne navedbe v zvezi s tem neutemeljene, ali pa le povzema svoj prvi sklep o začasni odredbi, zato v tem smislu sklepa ni mogoče preizkusiti.

7. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče opredeliti do vseh ugovornih navedb in jasno ugotoviti, ali je upnik verjetno izkazal, da dolžnik odtujuje premoženje z namenom preprečiti izvršbo za svoje obveznosti in ali so podani pogoji za izdajo začasne odredbe, pri tem pa upoštevati povedano v 5. točki tega sklepa.

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena Zakona o pravdnem postopku.

1 Za tak primer gre pri odločbah VSL, na kateri se sodišče prve stopnje v sklepu sklicuje. 2 Gre samo za vprašanje časa, ki ga ima dolžnik za uresničitev svojega namena na razpolago.