Jedro

Pri odločitvi o obveznosti plačila varščine za pravdne stroške gre za pomembnejšo procesno odločitev. Tudi pri sprejemanju pomembnejših procesnih odločitev mora biti načelo kontradiktornosti spoštovano.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožeča stranka v roku 30. dni dolžna na račun sodišča položiti 2.500,00 EUR varščine za pravdne stroške. Če varščina ne bo položena, se bo štelo, da je tožba umaknjena.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Sklep izpodbija v celoti in uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlog za položitev tožniške varščine zavrne in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da ji je bil predlog za določitev varščine vročen obenem z odločitvijo o tem predlogu. Trdi, da ji ni bila dana možnost obravnavanja predloga pred sodiščem. Sklicuje se na absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP in navaja, da ni imela možnosti navesti dejstev in dokazov, ki jih zato navaja v pritožbi. Potrjuje, da je tožnica tuja državljanka, ima pa v Republiki Sloveniji bivališče na naslovu C.. V Sloveniji ima tudi premoženje večje vrednosti: štiri poslovne prostore in garsonjero v pritličju stavbe na naslovu T.. V Sloveniji ima odprt bančni račun, na katerega redno prejema najemnine. Eno od najemnih pogodb in sklep, na osnovi katerega je nepremičnine pridobila v last, prilaga. Najemnine so visoke, zato ni niti najmanjše bojazni, da tožena stranka v primeru uspeha v postopku do poplačila pravdnih stroškov ne bi prišla. Morebitna povrnitev stroškov je zagotovljena že samo z mesečnimi prilivi na bančni račun. Meni, da okoliščine, ki jih navaja, določitve varščine ne omogočajo. Zatrjuje tudi pomanjkljivo obrazložitev, ker iz sklepa ni razvidno, kje je sodišče poizvedovalo o vzajemnosti pri plačilu tožniške varščine.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Meni, da predloga za položitev varščine tožeči stranki pred odločanjem ni bilo potrebno poslati v izjasnitev, kajti na podlagi določb 90. do 92. čl. Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) sodišče pogoje za določitev varščine le preveri. Položitev varščine je predvidena v primeru, ko je tožeča stranka tuj državljan ali oseba brez državljanstva. Varščina je predvidena v primeru, ko tožeča stranka ni državljan Republike Slovenije in nima stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije, izjemni primeru pa so taksativno našteti. Kontradiktornost postopka se za tožečo stranko vzpostavi s pravnim sredstvom zoper takšen sklep. Odločitev se lahko izpodbija samo, če je sodišče odločilo v nasprotju z določbami ZMZPP. Sklicuje se na prvi odstavek 90. čl. ZMZPP, ki varščino predpisuje v primeru, ko tožnik nima stalnega bivališča v Republiki Sloveniji, tožnica pa v pritožbi navaja začasno bivališče. Meni, da tudi predložena najemna pogodba in odprt bančni račun ne zagotavljata, da bo tožena stranka po zaključku postopka prišla do poplačila pravdnih stroškov. Sklicuje se na spor II P 2184/2007 in meni, da po zaključku tega postopka tožnica ne bo več lastnica nepremičnin. Za splošno znano šteje, da podatke o vzajemnosti sodišče dobi od ministrstva, pristojnega za pravosodje. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Eno od temeljnih načel procesnega prava je načelo kontradiktornosti, predpisano s 5. čl. ZPP. Stranki mora biti dana možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Samo če zakon določa, sme sodišče o zahtevku odločiti, ne da bi bila nasprotni stranki pred tem dana možnost, da se izjavi. Pravica do izjave v postopku je eden izmed bistvenih elementov pravice do enakega varstva pravic iz 22. čl. Ustave RS.

6. Z dejstvom, da tožena stranka uveljavlja tožniško varščino, se je tožeča stranka seznanila obenem z izpodbijanim sklepom, ki varščino določa. O toženčevem, v odgovoru na tožbo podanem predlogu za določitev varščine, se ni imela možnosti izreči. Za toženčevo procesno dejanje (predlog za določitev varščine) pred odločanjem sploh ni izvedela. Sodišču ni mogla posredovati pravno pomembnih dejstev in pravnih stališč, na osnovi katerih je odločeno.

7. Kljub temu, da ne gre za meritorno odločitev o spornem razmerju, mora biti načelo kontradikotornosti spoštovano. Gre za odločitev o pritožničini pravici oz. obveznosti, ki vpliva na njen pravni položaj v postopku, zato pritožbeno sodišče šteje, da gre za pomembnejšo procesno odločitev. Tudi pri sprejemanju pomembnejših procesnih odločitev mora biti načelo kontradiktornosti spoštovano. Ker zaradi opustitve vročitve tožeča stranka ni imela možnosti, da bi se o predlogu za položitev varščine kakorkoli izrekla, ji obravnavanje pred sodiščem ni bilo omogočeno in je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP ter je odločitev razveljavljena (354. čl. ZPP). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje o predlogu ponovno odločilo, upoštevajoč tudi tožničine navedbe.

8. O stroških pritožbenega postopka bo določno s končno odločbo, ko bo znan uspeh strank v postopku (smiselna uporaba 164. čl. ZPP).