Jedro

Če gre zgolj za upravni spor zaradi dodelitve BPP, to samo po sebi še ne pomeni, da pride v poštev peta alineja prvega odstavka 8. člen ZBPP.

V obravnavani zadevi namreč ne gre za veriženje upravnih sporov zaradi dodelitve BPP, saj je tožnik prosil za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je sodišče zavrglo njegovo pritožbo zoper sklep istega sodišča o zavrženju tožbe, ker jo je tožnik vložil na napačni pravni podlagi. To pomeni, da v konkretnem primeru ne gre za veriženje vlog zaradi nedodelitve BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 247/2023-2 z dne 21. 11. 2023 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijanega sklepa in odločbe

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS z opravilno številko I U 601/2023-14 z dne 23. 10. 2023.

2.Iz izpodbijane odločbe in podatkov v spisu izhaja, da je Okrožno sodišče v Krškem s sklepom Bpp 42/2023 zavrglo prosilčevo prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje v pravdni zadevi, in sicer iz razloga po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP. Tožnik je zoper omenjeni sklep Okrožnega sodišča v Krškem vložil tožbo na Upravno sodišče, ki jo je Upravno sodišče s sklepom I U 601/2023-12 z dne 26. 7. 2023 zavrglo, ker je presodilo, da niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vodenje subsidiarnega upravnega spora. Zoper sklep Upravnega sodišča I U 601/2023-12 z dne 26. 7. 2023 se je tožnik hotel pritožiti in je zato podal prošnjo za brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča I U 601/2023-12 z dne 26. 7. 2023. Njegovo laično pritožbo je Upravno sodišče zavrglo s sklepom I U 601/2023-14 z dne 23. 10. 2023, in sicer iz razloga, ker je bila prepozno vložena in ni bila dovoljena, saj ni bila vložena po upravičeni osebi.

3.Tožena stranka je na podlagi pete alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) sprejela stališče, da je zakonodajalec s tem določilom želel preprečiti t. i. veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za BPP zavrnjena, sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v takem upravnem sporu. To ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu (tako tudi sodbi Upravnega sodišča RS I U 1998/2018-5 z dne 18. 10. 2018 in I U 709/2020-7 z dne 8. 7. 2020).

4.Določba 8. člena ZBPP taksativno našteva primere, v katerih se BPP ne dodeli. Če gre za tak primer, organ za BPP ne presoja izpolnjenosti pogojev za dodelitev BPP, ki so določeni v II. in III. poglavju zakona, temveč že na tej podlagi zavrne prošnjo. V tem primeru gre namreč za zadevo, v kateri BPP sploh ni mogoče dodeliti. V obravnavani zadevi je tožena stranka ugotovila, da gre za veriženje prošenj, saj tožnik prosi za dodelitev BPP za upravni spor v zvezi z dodelitvijo BPP s tem ko želi vložiti pritožbo zoper sklep, s katerim je bila zavržena njegova pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe, ki jo je vložil zoper odločbo o dodelitvi BPP. Zato po presoji tožene stranke tožnikova prošnja ni utemeljena že po samem zakonu in jo je zavrnila na podlagi 8. člena v zvezi z i. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP.

Povzetek navedb strank v upravnem sporu

5.Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba sredstvo sodišča za tožnikovo preprečevanje izvrševanja pravice do sodnega varstva zoper sklep Upravnega sodišča I U 601/2023-14 z dne 23. 10. 2023 in preprečitev dostopa do sodnega varstva v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu z opravilno številko P 48/2020. Tožbo zaradi zavrnitve dodelitve BPP je vložil zaradi očitne zlorabe oblasti, kršitve 14., 22., 23. in 25. člena Ustave, saj ima interes, da mu država zagotovi pravico do sodnega varstva in pravnega sredstva v zvezi z ne izvrševanjem postopkovnih obveznosti države, da zagotavlja izvrševanje 6. in 13. člena Konvencije za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP). V zvezi s tem se sklicuje na namen BPP iz 1. člena ZBPP. Trdi, da tožena stranka tožniku ne omogoči dostopa do pravne pomoči in zagotavljanje minimalnega pravnega varstva za varstvo človekovih pravic.

6.V nadaljevanju tožnik obsežno povzema potek postopkov pred sodišči in upravnimi organi v zvezi z odvzemom tožnikove poslovne sposobnosti, skrbništvom, postavitvijo odrasle osebe pod skrbništvo in s tem povezano odškodninsko tožbo, v zvezi s katerimi navaja nepravilnosti in kršitve tožnikovih človekovih pravic državnih organov, s čimer utemeljuje, zakaj potrebuje ustrezno pravno pomoč. Toženi stranki in sodišču očita, da neutemeljeno ne upošteva pravno relevantnih dejstev in pomena, ki ga ima pridobitev brezplačne pravne pomoči za potek in izid sodnega postopka. Trdi, da je Okrožno sodišče v Novem mestu zlorabilo njegove osebnih podatkov. Po tožnikovem mnenju so ravnanja in odločitve tožene stranke v nasprotju z načelom sorazmernosti, z določili 1., 2., 6. in 8. člena Splošne deklaracije človekovih pravic, 1., 2., 3., 5., 6., 9., 10., 13. in 14. člena EKČP in v nasprotju z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah.

7.Iz tožbenih navedb je še razvidno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za obravnavano tožbo, o kateri v času vložitve tožbe še ni bil odločeno, in prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča I U 601/2023‑12 z dne 26. 7. 2023, ki jo je laično vložil sam zaradi zavarovanja roka. Povzema odločitev Okrožnega sodišča v Krškem v zadevi Bpp 42/2023 z dne 27. 2. 2023 in sprejete odločitve v upravnem sporu z opravilno številko I U 601/2023, v zvezi s katerimi je prosil za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep I U 601/2023-14 z dne 23. 10. 2023 in je tožena stranka sprejela sporno odločitev. Predlaga, da sodišče ugotovi, da je pri obravnavi in sprejemu odločitve v zadevi Bpp 247/2023 z dne 21. 11. 2023 tožena stranka z opustitvijo učinkovite preiskave opustila postopkovne obveznosti izvrševanja človekovih pravic, s čimer je nezakonito posegla v tožnikove pravice iz 14., 23., 25., 26. člena Ustave ter 6. in 13. člena EKČP, da je tožena stranka s protipravnim ravnanjem pri tožniku povzročila strah in hud občutek ogroženosti, da je tožnik v slabem ekonomskem in družbenem položaju ter da se izpodbijana odločba odpravi.

8.Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožba pa ni odgovorila.

Sodna presoja

9.Tožba je utemeljena.

10.Predmet presoje je odločitev tožene stranke, ki jo je sprejela z odločbo Bpp 247/2023 z dne 21. 11. 2023, s katero je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča v zadevi I U 601/2023-14 z dne 23. 10. 2023.

11.Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je v predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da ob upoštevanju tožbenih navedb tožnik vlaga tožbo po 2. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Izpodbijana odločba je upravni akt, pri čemer je tožnik imel položaj stranke v upravnem postopku, zato je upravičen vložiti tožbo po 17. členu ZUS-1. Z izpodbijano odločbo pa je bilo odločeno o tožnikovi pravici do brezplačne pravne pomoči, zoper to odločitev pa ni pritožbe. Za odločanje o tožbi v obravnavani zadevi je pristojno sodišče in ni bila izdana pravnomočna odločba o isti zadevi. Sodišče je tožnikovo tožbo, ki jo je vložil dne 9. 1. 2024, štelo za pravočasno, saj je po pozivu sodišča glede pravočasnosti tožbe ugotovilo, da je pri vročanju izpodbijane odločbe prišlo do pomote pri vročanju v smislu 98. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) in da jo je tožnik prejel dne 11. 12. 2023. Glede na navedeno so torej podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo te tožbe.

12.Iz tožbenih navedb in ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločitvi je razvidno, da je tožnik pri Okrožnem sodišču v Krškem vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje, pomoč, zastopanje v sodnem postopku na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov postopka v pravdni zadevi P 48/2020 Okrožnega sodišča v Krškem. Organ za BPP Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom Bpp 42/2023 z dne 27. 2. 2023 zavrgel tožnikovo prošnjo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

13.Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik zoper navedeno odločitev Organa za BPP Okrožnega sodišča v Krškem pri Upravnem sodišču vložil tožbo, ki jo je sodišče s sklepom I U 601/2023-12 z dne 26. 7. 2023 zavrglo, ker je presodilo, da niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vodenje subsidiarnega upravnega spora. V nadaljevanju je Upravno sodišče s sklepom I U 601/2023-14 z dne 23. 10. 2023 zavrglo tožnikovo pritožbo, ki jo je tožnik vložil po elektronski pošti 31. 8. 2023 zoper sklep Upravnega sodišča I U 601/2023-12 z dne 26. 7. 2023, ker je bila prepozno vložena in ni bila dovoljena, saj ni bila vložena po upravičeni osebi.

14.Nato je tožnik zoper sklep Upravnega sodišča I U 601/2023-14 z dne 23. 10. 2023 želel vložiti pritožbo, v zvezi s katero je vložil obravnavano prošnjo za dodelitev BPP, ki jo je Organ za BPP Upravnega sodišča zavrnil z odločbo, ki je izpodbijana v tem upravnem sporu, na podlagi petega odstavka 8. člena ZBPP z utemeljitvijo, da se je odločitev Organa za BPP Okrožnega sodišča v Krškem, zoper katero teče upravni spor v zadevi I U 601/2023, nanašala na dodelitev BPP, zato naj bi šlo po presoji tožene stranke za veriženje vloge.

15.V skladu s peto alinejo 8. člena ZBPP "se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči." Glavni tožnikov tožbeni ugovor v tem upravnem sporu je, da je odločitev tožene stranke v nasprotju s pravico do dostopa do sodišča iz 23. člena Ustave oziroma člena 6(1) EKČP.

16.ZBPP v 7. členu ureja, v katerih zadevah je možno dodeliti BPP, 8. člen ZBPP pa ureja primere, ko BPP ni mogoče dobiti. Ustavno sodišče je sicer že prejelo pobudo za presojo ustavnosti pete alineje 8. člena ZBPP v zvezi z odločitvami organa za BPP Upravnega sodišča in to v zvezi s sodbami Upravnega sodišča v (do neke mere) podobnih zadevah. Vendar pa je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, ker pobudnik ni izčrpal pravnih sredstev.

17.Upravno sodišče je v zadevi I U 1616/2022-7 z dne 5. 12. 2022 in I U 667/2023 z dne 30. 5. 2023 sprejelo stališče, da mora biti v zvezi s peto alinejo 8. člena ZBPP izpeljana in uporabljena ustavi skladna interpretacija oziroma da določena poenostavljena jezikovna razlaga tega določila ni pravilna z vidika Ustave RS, kajti brez ustavi skladne razlage tega določila, bi se to določilo lahko uporabljalo v nasprotju s pravico do enakega dostopa do sodnega varstva ne glede na socialni položaj stranke v primeru dostopa do sodnega varstva v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem.

18.V zadevi I U 1616/2022 je tožnica zaprosila za BPP v zvezi s socialnim sporom, kar je kazalo na to, da bi tožeča stranka v zadevi I U 1616/2022 lahko morda spadala v tisto kategorijo upravičencev do BPP, ki jim je ZBPP pravzaprav namenjen, njena prošnja pa je bila zavrnjena. V zadevi I U 1616/2022 je zato Upravno sodišče razsodilo, da stranka lahko zaprosi za BPP za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper zavrnitev prošnje za BPP v socialnem sporu, ker v takem primeru ne gre (še) za kopičenje "upravnih sporov" v zvezi z BPP. To pomeni, če gre zgolj za upravni spor zaradi dodelitve BPP, to samo po sebi še ne pomeni, da pride v poštev peta alineja prvega odstavka 8. člen ZBPP. Namen ZBPP je ravno v "uresničevanju pravice do sodnega varstva" po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP).

19.Iz zakonodajnega gradiva ob sprejemu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o brezplačni pravni pomoči sicer izhaja, da je bil 8. člen spremenjen, ker je v praksi prišlo do "primerov t.i. veriženja prošenj, ko želi prosilec, ki mu je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč zavrnjena, zoper takšno odločbo sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za brezplačno pravno pomoč za sestavo tožbe v tem sporu." Vendar je Upravno sodišče v zadevi I U 1616/2022 sprejelo stališče, da je treba glede na 23. člen in drugi odstavek 14. člena Ustave pojem veriženja razumeti v zvezi z veriženjem upravnih sporov zaradi BPP, ne pa prošenj za BPP pred organi za BPP.

20.Do vložitve tožbe v upravnem sporu v zadevi I U 1616/2022 so o tožničinih prošnjah za BPP odločali zgolj organi sodišč, ki so zadolženi za odločanje o prošnjah kot upravni organi po določbah upravnega postopka, in torej ni bilo izkazano veriženje upravnih sporov zaradi BPP, čemur je namenjena peta alineja 8. člena ZBPP, če naj služi temeljnemu cilju zakona iz 1. člena ZBPP. Samo jezikovna in restriktivna razlaga pete alineje 8. člena ZBPP bi zato pripeljala do situacije, ko bi upravičenec, ki nima težkega socialnega položaja lahko prišel do učinkovitega sodnega varstva v sodnem postopku, ker bi lahko pooblastil odvetnika, med tem ko posameznik, ki je v slabem materialnem položaju, ne bi imel dostopa do upravnega spora in s tem do sodnega postopka zoper negativno odločitev organa za BPP. To ni mogel biti zakonodajalčev namen, saj bi bilo to v nasprotju z določilom 1. člena ZBPP oziroma bi šlo za poseg, ki ni nujen v tem smislu, da z nobenim milejšim posegom ne bi bilo mogoče doseči legitimnega cilja, to pa je preprečiti zlorabo instituta BPP v smislu neutemeljenih kopičenj prošenj in tudi ne bi bilo skladno s sorazmernostjo v ožjem pomenu besede, to je ob tehtanju na eni s strani posega v pravico do dostopa do sodnega varstva posameznika in na drugi strani legitimnim interesom prepovedi zlorabe prošenj ter legitimnim interesom, da so do BPP upravičeni tisti, ki jo dejansko potrebujejo. Poleg tega je sodišče v zadevi I U 1616/2022 tudi argumentiralo, da ne najde objektivnega in upravičenega razloga za razlikovanje, po katerem bi imel posameznik možnost do učinkovitega dostopa do sodnega varstva pred Upravnim sodiščem v vseh vrstah upravnih ali javno-pravnih zadev, ne pa tudi v upravnih zadevah odločanja o prošnji za BPP. Dejstvo, da o prošnji za BPP odloča pooblaščena oseba sodišča in da administrativno-tehnične naloge opravlja služba, ki je organizirana pri vsakem pristojnem sodišču (31. člen ZBPP), ne odtehta dejstva, da gre za organ, ki odloča v funkciji upravnega odločanja na podlagi upravnega postopka ne pa na podlagi sodnega postopka (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Na podlagi te razlage pete alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP je sodišče v zadevi I U 1616/2022 tožbi tožnice ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

21.V obravnavanem upravnem sporu gre za bistveno primerljivo dejansko in pravno situacijo, ki na podlagi zgornje razlage določila pete alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP narekuje sodišču, da tožbi ugodi. Tudi v obravnavani zadevi namreč ne gre za veriženje upravnih sporov zaradi dodelitve BPP, saj je tožnik prosil za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je sodišče zavrglo njegovo pritožbo zoper sklep istega sodišča o zavrženju tožbe, ker jo je tožnik vložil na napačni pravni podlagi. To pomeni, da v konkretnem primeru ne gre za veriženje vlog zaradi nedodelitve BPP. Zato bi tožena stranka v tem primeru morala po vsebini odločati o tem, ali je razumno sprožati upravni spor v zadevi, za katero tožnik prosi BPP. Tožena stranka ni odločala po vsebini na podlagi 24. člena ZBPP, ampak je zmotno razlagala in uporabila peto alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP, ki sicer predvideva tudi zavrženje prošnje, ne pa vsebinsko zavrnitev, vendar pa ta napaka ni vplivala na razlog, zaradi katerega je sodišče tožbi ugodilo.

22.Na tej podlagi je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1; prva alineja drugega odstavka 59. člena ZBPP). Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema te sodbe, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Sodišče je razsodilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Pri tem je sodišče upoštevalo tudi kriterije za (ne)opravo zaslišanja tožnika na javni glavni obravnavi iz sodbe Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ramos Nunes de Carvalho E Sá v. Portugal (odst. 190-191).

-------------------------------

1U-I-103/21 z dne 8. 7. 2021.

2V zadevi I U 1616/2022-7 je tožnica za brezplačno pravno pomoč prvič zaprosila organ za brezplačno pravno pomoč Delovnega in socialnega sodišče v zvezi s socialnim sporom, zato da bi s pomočjo brezplačne pravne pomoči prišla do učinkovitega sodnega varstva.

3Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o brezplačni pravni pomoči, Predlog, EVA 2013-2030-0118, skrajšani postopek, obrazložitev k 3. členu, str. 21.

4Več o tem glej sodbo Upravnega sodišča v zadevi I U 1616/2022 z dne 5. 12. 2022.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 8, 8-5

Pridruženi dokumenti:

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.