Jedro

Protispisnost je napaka tehnične narave. Podana je takrat, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 777,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 9. 2018 dalje. V obrazložitvi sodbe je povzelo navedbe tožnice, da je toženki na podlagi najemne pogodbe z dne 23. 8. 2016 (A3) za najem vozila Mercedes izdala račun št. 1-S2-18002460 (A1), ki ga toženka ni plačala. Pojasnilo je, da so toženka, L. d. o. o. in M. d. o. o. med seboj povezana podjetja, ki si posojajo delavce in imajo med seboj sklenjene pogodbe o izposoji vozil. Račun je bil skupaj z najemno pogodbo, ki jo je podpisal voznik A. A., za katerega tožnica predpostavlja, da je delavec toženke, saj ga je toženka poslala k tožnici po vozilo, poslan po e-pošti B. B.1. 2. V obrazložitvi je tudi pojasnilo, da je toženka vložila ugovor zoper izdan sklep o izvršbi, v katerem je le skopo navedla, da iztoževanih storitev ni ne naročila, ne uporabljala, na dopolnitev tožbe (z dne 6. 6. 2019, list. št. 27) pa ni odgovorila.

3. Presodilo je, da sta pravdni stranki sklenili najemno pogodbo in svojo odločitev oprlo na določilo 587. člena OZ.

**Pritožba toženke**

4. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da to sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

5. V odgovoru na pritožbo je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

**K odločitvi o pritožbi**

6. Pritožba ni utemeljena.

_Posebnosti postopka majhne vrednosti_

7. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je ta spor sodišče vodilo po določbah postopka za spore majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper to sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. Sodbo, izdano v postopku za spore majhne vrednosti, je mogoče izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da je na ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče vezano, relativnih postopkovnih kršitev pa ne sme upoštevati.

_Odgovori na posamezne pritožbene navedbe_

8. S pritožbeno navedbo, da sodišče prve stopnje, upoštevajoč (1) elektronski poziv tožnice dne 3. 9. 2018, poslan na naslov BB@L.si, naj ji vrne kombi in (3) elektronski poziv z dne 7. 9. 2018, naslovljen na isti elektronski naslov, (4) upoštevajoč, da je bilo vozilo vrnjeno čez dobro uro, napačno sklepa, da gre za isto vozilo, pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Isto velja za pritožbeno navedbo, da iz elektronske korespondence izhaja, da je vozilo najemalo podjetje L. d. o. o., ne pa toženka, saj bi drugače tožnica uslužbence toženke pozivala k vrnitvi vozila. Ker pa pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti, kot je pojasnjeno zgoraj, ni upošteven, se pritožbeno sodišče do teh pritožbenih navedb ne opredeljuje. Isto velja za pritožbeno navedbo, da iz računa A1 ni razvidno, da se zaračunava najem vozila Mercedes Vito, niti da je podlaga za izdajo računa najemna pogodba št. 2460 - 1401 z dne 23. 8. 2019. Pa tudi za navedbo, da A. A. na pogodbi ni podpisan. (Sicer pa se podpis nahaja na sredini spodaj najemne pogodbe, ki je sestavljena na eni sami listini).

9. Drži pritožbena navedba, da iz najemne pogodbe izhaja, da se je „vozilo najemalo za 2 + 12 dni“, torej 14 dni. Drži tudi, da cena najema v pogodbi ni navedena, pa tudi to, da je bil predračun za najem vozila izdan za 9 dni po ceni 70,00 EUR, iztoževani račun pa je bil izdan za 14 dni po isti ceni. Kaj s to pritožbeno navedbo toženka uveljavlja, ob tem, ko navedbam tožnice, da ji je najeto vozilo vrnila šele po 14 dneh, ni nasprotovala, v pritožbi ni pojasnila. Dogovor o višini najemnine pa skladno z določilom prvega odstavka 602. člena OZ ni bistvena sestavina pogodbe. Sicer pa višini tožbenega zahtevka toženka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjala.

10. Zmotno je pritožbeno stališče, da je zaključek sodišča prve stopnje protispisen zato, ker naj bi iz najemne pogodbe ne izhajalo, da je bila dogovorjena cena najema 70,00 EUR na dan, niti da gre za najem kombija. Protispisna naj bi bila tudi zato, ker da iz najemne pogodbe izhaja, da jo je podpisal A. A. Protispisnost (absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) je napaka tehnične narave. Podana je takrat, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Iz povzetih pritožbenih očitkov pa kaj takega ne izhaja.

11. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine po samem zakonu poleg navedbe upnika in dolžnika skupaj z identifikacijskimi podatki (za oba) iz 16.a člena ZIZ, vsebuje še verodostojno listino samo (in med drugim) dolžnikovo obveznost (prim. 41. člen ZIZ), obrazložitve pa ne. Zato je sodišče prve stopnje tožnico pozvalo k dopolniti tožbe. Drži pritožbena navedba, da je tožnica na poziv sodišča, naj tožbo dopolni tako, da navede dejstva, na katera opira zahtevek, odgovorila z vlogo z dne 6. 6. 2019 brez naslova. Vendar čeprav ta vloga ne nosi naslova „Dopolnitev tožbe“, je tožnica v njej določno opisala dejansko stanje, življenjski dogodek, na katerega opira svoj zahtevek (glej 1. točko te obrazložitve). Navedbam iz dopolnitve tožbe pa toženka niti z besedo ni oporekala. Zato se tam navedena dejstva štejejo za priznana (prvi odstavek 278. člena ZPP). Glede na navedeno ne drži, da je toženka nasprotovala trditvam glede temelja terjatve. Tega z ugovorom že ni storila, saj sklep o izvršbi ne vsebuje nobenih dejstev, na katera tožnica opira svoj zahtevek. V svojem ugovoru je toženka skladno z drugim odstavkom 53. člena ZIZ2 navedla minimum dejstev; le toliko, da je dosegla nadaljnje obravnavanje zadeve v pravdi, kot je pojasnjeno zgoraj (v 2. točki te obrazložitve).

12. S pritožbenim potegovanjem, da bi moralo sodišče prve stopnje ugovor zavreči, če bi presodilo, da je ta nepopoln, se pritožnica poteguje za odločitev, ki njej ni v prid. Če bi sodišče zavrglo ugovor, bi sklep o izvršbi takoj postal pravnomočen. Presoji sodišča prve stopnje, da je ugovor toženke pavšalen, je nasprotovala z uveljavljanjem pritožbenega razloga absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je navedla, da je izpodbijana sodba zato sama s seboj v nasprotju.

13. Kdaj je podana ta kršitev, je natančno pojasnjeno v citiranem določilu ZPP. Presojo sodišča prve stopnje, da je navedba toženke, da „omenjenih storitev ni ne naročila, ne uporabljala“, abstraktna, je sodišče ocenjevalo z vidika dopolnitve tožbe. Tam povzete navedbe so do te mere konkretne, da je s tega vidika toženkino ugovorno zanikanje razmerja s tožnico abstraktno, pa čeprav so te iste ugovorne navedbe zadoščale za presojo, da je ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen.

14. Glede na zgornje razloge sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene kršitve, ker ni zaslišalo ne direktorja toženke ne njenega delavca B. B. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da bi bilo izvajanje teh dokazov nedovoljeno. Pravilno se je tudi sklicevalo na določilo 212. člena ZPP in njegovo vsebino tudi pravilno obrazložilo.

15. V zvezi s tem drži pritožbena navedba, da iz ustavne pravice do izjave izhaja načelna dolžnost, da sodišče izvede predlagane dokaze. Če je bilo za toženko sporno, ali je bila storitev, ki jo je tožnica toženki zaračunala, bi morala na dopolnjene navedbe tožnice odgovoriti. Ker pa tega ni storila, se, kot rečeno, tožničine navedbe štejejo za resnične. Zato sodišče prve stopnje tudi ni kršilo Ustave RS, ker direktorja in predlagane priče toženke ni zaslišalo.

16. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje predlog za zaslišanje priče B. B. in zakonitega zastopnika toženke moralo šteti kot predlog za razpis naroka. Kaj takega iz 454. člena ZPP ne izhaja. Taka je tudi enotna sodna praksa3. 17. Na tiste pritožbene navedbe, ki pomenijo ponavljanje pritožbenih navedb4 pritožbeno sodišče ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

18. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo saj tudi v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

19. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona.

1 B. B. je, kot izhaja iz ugovora toženke same, zaposlen pri njej. 2 Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. 3 Npr. sodba VSL 343/2019 z dne 16. 4. 2019, II Cpg 804/2016 z dne 20. 7. 2016 in številne druge. 4 Predzadnji odstavek na 3. strani pritožbe.