Jedro

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je obe vlogi vložila po elektronski pošti in navadni pošti v dveh izvodih, skupaj s priloženimi fotografijami in fotokopijami. Pritožbenih navedb, da je vlogi vložila v dveh izvodih z ničemer ni izkazala (na primer s potrdilom o oddaji pošiljke, v katerem bi bil s strani sodišča potrjen sprejem dveh izvodov vloge), iz vsebine dohodnih štampiljk, pa izhaja, da sta bili obe vlogi vloženi v enem izvodu. V tožbi in dopolnitvi je sicer res navedla, da jih je posredovala tudi po elektronski pošti, vendar ni navedla na kateri elektronski naslov oziroma je v pritožbi navedla napačen elektronski naslov stečajnega sodišča (elektronski naslovi sodišč namreč ne vključujejo šumnikov), iz podatkov spisa pa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje vloge prejelo tudi po elektronski pošti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 24. 11. 2021 z dopolnitvijo z dne 30. 3. 2022. 2. Zoper navedeni sklep je laično pritožbo vložila tožeča stranka. V pritožbi trdi, da je tožbo in dopolnitev tožbe poslala v dveh izvodih po navadni pošti in elektronski pošti. Trdi tudi, da ni resnična trditev, da ni razloga za to dejanje, saj je lastnica vrednostnih papirjev B., d. d., ki je v stečaju, zato je upravičena do odškodnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožeča stranka dne 1. 12. 2021 po navadni pošti sodišču posredovala vlogo, poimenovano „Zadeva: tožba stečajnemu upravitelju St 000/2015“.1 Po pregledu navedene vloge je sodišče prve stopnje tožečo stranko s sklepom XI Pg 2009/2021 z dne 1. 3. 2022 pozvalo, da vlogo popravi v roku 15 dni in navede EMŠO ali davčno številko tožeče stranke, nedvoumno opredeli tožbeni zahtevek in razlog izterjave od tožene stranke ter opredeli, iz katerega razloga in na podlagi katerih dokazov vtožuje 250.000,00 EUR od stečajnega upravitelja A. A. Opozorilo jo je tudi, da mora vlogo vložiti v dveh izvodih, v nasprotnem bo tožbo zavrglo. Tožeča stranka je nato sodišču po navadni pošti dne 31. 3. 2022 posredovala dopolnitev tožbe. V dopolnitvi je v skladu s pozivom navedla EMŠO in davčno številko, vendar vloge ni vložila v dveh izvodih, niti ni opredelila tožbenega zahtevka in navedla razlogov in dokazov, na podlagi katerih zahteva plačilo 250.000,00 EUR od stečajnega upravitelja.

5. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo z dopolnitvijo zavrglo že iz razloga, ker tudi po opozorilu sodišča, tožeča stranka vloge ni vložila v zadostnem številu izvodov (peti odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je obe vlogi vložila po elektronski pošti in navadni pošti v dveh izvodih, skupaj s priloženimi fotografijami in fotokopijami. Pritožbenih navedb, da je vlogi vložila v dveh izvodih z ničemer ni izkazala (na primer s potrdilom o oddaji pošiljke, v katerem bi bil s strani sodišča potrjen sprejem dveh izvodov vloge), iz vsebine dohodnih štampiljk (list. št. spisa 1 in 21), pa izhaja, da sta bili obe vlogi vloženi v enem izvodu. Tudi pritožbenih navedb, da je vlogi poslala po elektronski pošti tožeča stranka ni izkazala. V tožbi in dopolnitvi je sicer res navedla, da jih je posredovala tudi po elektronski pošti, vendar ni navedla na kateri elektronski naslov oziroma je v pritožbi navedla napačen elektronski naslov stečajnega sodišča (elektronski naslovi sodišč namreč ne vključujejo šumnikov), iz podatkov spisa pa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje vloge prejelo tudi po elektronski pošti.

6. Sodišče prve stopnje je tožbo z dopolnitvijo pravilno zavrglo tudi iz razloga, ker iz tožbe oziroma njene dopolnitve še vedno ni bilo razvidno, na katerem temelju je naperjena proti tožencu (četrti odstavek 108. člena ZPP). Pritožnica v pritožbi ponavlja, da je razlog za tožbo dejstvo, da je lastnica vrednostnih papirjev družbe B., d. d. in da želi izplačilo lastniškega deleža oziroma odškodnine v višini 250.000,00 EUR. Zgolj dejstvo, da je tožnica lastnica vrednostnih papirjev družbe v stečaju, v katerem toženec nastopa kot stečajni upravitelj, ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi lahko od njega s tožbo zahtevala izplačilo oziroma odškodnino v višini 250.000,00 EUR. Za uveljavljanje odškodninske odgovornosti upravitelja bi morala tožeča stranka na primer trditi in dokazati, da je stečajni upravitelj prekršil svoje obveznosti (prvi odstavek 102. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP) ali kako drugače ravnal protipravno in tožnici povzročil škodo (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika – OZ).

7. Pritožbeno sodišče je tako ob ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljani pritožbeni očitki niti pritožbeni razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pritožbo tožeče stranke zavrnilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Navedeno vlogo je tožeča stranka posredovala Stečajnemu oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki jo je nato dne 2. 12. 2021 v reševanje odstopilo pristojnemu Oddelku za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani.