Jedro

Če sodišče ugotovi, da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom in da je torej ugovor utemeljen, zgolj razveljavi sklep o določitvi uklonilnega zapora, ne pa tudi odloči, da se globa ne izterja prisilno.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je Okrajno sodišče na Ptuju z odločbo PRuz 671/2006 z dne 22.5.2009 prekršilo določbo devetega odstavka 202.b člena Zakona o prekrških.

Obrazložitev

A. 1. Policijska postaja Ptuj je dne 8.6.2006 Okrajnemu sodišču na Ptuju poslala predlog za določitev uklonilnega zapora, ker storilka ni plačala globe v znesku 60.000,00 SIT, izrečene s pravnomočno odločbo o prekršku Policijske postaje Ptuj z dne 19.5.2005 zaradi prekrška po c. točki sedmega odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1).

2. Okrajno sodišče na Ptuju je dne 21.8.2006 odločilo, da se storilki na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) določi uklonilni zapor. Dne 6.9.2006 je storilka na Okrajno sodišče na Ptuju vložila vlogo, imenovano Prošnja, v kateri navaja, da ni plačala globe, ker ni imela sredstev, nalog v splošno korist pa ne more opravljati, ker je v šestem mesecu nosečnosti. Okrajno sodišče na Ptuju je nato s sklepom PRuz 671/2006 z dne 22.5.2009 odločilo, da se postopek izvrševanja uklonilnega zapora ustavi in se globa ne izterja prisilno.

3. Zoper uvodoma navedeni sklep vrhovni državi tožilec vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve drugega odstavka 18. člena, prvega odstavka 20. člena, prvega in sedmega odstavka 202.b člena ZP-1 ter prvega odstavka 67. člena ZP-1 v zvezi s členom 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Ker je vložena v škodo storilke, predlaga, naj Vrhovno sodišče RS kršitev zgolj ugotovi.

4. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi določbe 171. člena ZP-1 in ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo storilki, ki nanjo ni odgovorila.

B.

5. Uklonilni zapor je institut, ki nima narave sankcije, pač pa je njegov namen prisiljenje storilca prekrška, da plača izrečeno globo. ZP-1 tako v 19. členu določa, da se storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem roku, prisili k plačilu tako, da se mu določi uklonilni zapor. Uklonilni zapor traja, dokler globa ni v celoti plačana, vendar najdlje 30 dni. Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila globe, pač pa se ta prisilno izterja (prvi odstavek 20. člena ZP-1; ta člen določa, da se globa prisilno prisilno izterja tudi, če uklonilni zapor ni bil določen ali izvršen). Prisilno izterjavo globe opravlja po določbah Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP) pristojni davčni organ na predlog prekrškovnega organa, ki je odločbo o prekršku izdal (prvi odstavek 202. člena ZP-1). Zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora je dovoljen pisni ugovor, ki mora vsebovati navedbo sklepa, dejstev, s katerimi se utemeljuje, dokaze za ta dejstva (npr. potrdilo o plačani globi, potrdilo o premoženjskem stanju, lastniških deležih na nepremičnem ali premičnem premoženju, zadnjo odločbo davčnega organa o odmeri dohodnine, potrdilo o številu vzdrževanih družinskih članov ali dokazila o zdravstvenem stanju ter o drugih osebnih okoliščinah na strani storilca, ki kažejo na to, da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom) in podpis vlagatelja (četrti odstavek 202.b člena ZP-1). Če sodišče ugotovi, da bi bila izvršitev uklonilnega zapora zaradi nezmožnosti storilca za plačilo globe zaradi njegovega zdravstvenega stanja ali drugih osebnih okoliščin v nasprotju z njegovim namenom (to je z namenom prisiljenja k prostovoljnem plačilu globe), razveljavi sklep o določitvi uklonilnega zapora (deveti odstavek 202.b člena ZP-1).

6. Okrajno sodišče na Ptuju je dne 21.8.2006 odločilo, da se storilki na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o prekrških določi uklonilni zapor. Dne 6.9.2006 je storilka na Okrajno sodišče na Ptuju vložila vlogo, imenovano Prošnja, v kateri navaja, da ni plačala globe, ker ni imela sredstev, zaradi česar je dne 14.8.2006 pri Centru za socialno delo vložila vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči, ki ji je bila tudi odobrena. Nalog v splošno korist ne more opravljati, ker je v šestem mesecu nosečnosti. Ker je v drugem in tretjem mesecu nosečnosti ves čas krvavela, ima predpisano mirovanje zaradi možnosti spontanega splava. Priznava, da je storila prekršek, prosi pa za obročno plačilo. Okrajno sodišče na Ptuju je nato s sklepom Pruz 671/2006 z dne 22.5.2009 odločilo, da se postopek izvrševanja uklonilnega zapora ustavi in se globa ne izterja prisilno. V obrazložitvi je navedlo, da izvršitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom.

7. Pritrditi je mogoče zahtevi za varstvo zakonitosti, da je sodišče v delu, v katerem je s sklepom PRuz 671/2006 z dne 22.5.2009 odločilo, da se globa ne izterja prisilno, odločilo o zadevi, ki ni predmet odločanja v postopku določitve uklonilnega zapora. Ta postopek je sicer mogoče šteti kot del izvršilnega postopka v širšem smislu, vendar odločitve, da se globa ne izterja prisilno, ne more sprejeti sodišče. Kot že navedeno, je namreč za prisilno izterjavo globe pristojen davčni organ, ki postopa po določilih ZDavP, o morebitni ustavitvi davčne izvršbe pa odloča na podlagi kriterijev iz 155. člena ZDavP. Pred prisilno izterjavo se storilca, ki globe ne plača v določenem roku, k plačilu prisili tako, da se določi še uklonilni zapor, ki ima prednost pred prisilno izterjavo, razen če po zakonu ni dopusten (drugi odstavek 19. člena ZP-1). Sodišče bi moralo, ko je ugotovilo, da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom in da je torej ugovor utemeljen, na podlagi devetega odstavka 202.b člena ZP-1 zgolj razveljaviti sklep o določitvi uklonilnega zapora, ne pa tudi odločiti, da se globa ne izterja prisilno.

8. Ni pa mogoče pritrditi navedbam zahteve za varstvo zakonitosti, ki grajajo postopek sodišča, oziroma obravnavo vloge, naslovljene Prošnja z dne 6.9.2006. Zahteva navaja, da bi bilo potrebno navedeno vlogo zavreči, saj gre po vsebini za predlog za obročno plačilo globe, ki pa je glede na določbo drugega odstavka 18. člena ZP-1 prepozna. Tudi sicer pa storilka prekrška za takšno vlogo sploh ni imela pravnega interesa, saj je bilo obročno plačilo dovoljeno že z odločbo prekrškovnega organa. Kolikor pa bi bilo mogoče navedeno vlogo šteti kot ugovor zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora, bi moralo sodišče najprej opraviti postopek, ki je predviden za ravnanje z nepopolnimi vlogami, saj je bila vloga nerazumljiva vsaj glede tega, ali jo je potrebno šteti za goli ugovor zoper določitev uklonilnega zapora ali pa predlog za nadomestitev globe z odložitvijo izvršitve nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. To namreč ni jasno glede na navedbo storilke, da nima rednih dohodkov in prejema socialno pomoč, ponujene naloge pa so ji »trenutno nedosegljive - pretežke«.

9. Zahteva v zgoraj opisanem ravnanju sodišča (da je sodišče obravnavalo vlogo, namesto, da bi jo zavrglo, oziroma da bi vsaj zahtevalo dopolnitev oziroma popravo vloge, da se odpravi nejasnosti) vidi kršitev prvega odstavka 67. člena ZP-1 v zvezi z določbo tretjega odstavka 76. člena ZKP, ki pa ni podana. Kot že navedeno, je storilka v svoji vlogi z naslovom Prošnja navedla, da globe ni plačala, ker ni imela denarja, navaja pa tudi, da je prejemnica denarne socialne pomoči, kar tudi dokazuje s priloženo odločbo Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD). Navaja še, da so naloge, ki so ji ponujene trenutno pretežke, saj je v šestem mesecu nosečnosti, med katero je bila zaradi krvavitev tudi hospitalizirana, zaradi česar ji je predpisano mirovanje. Nato pa prosi za obročno plačilo šestkrat po 10.000 SIT, saj ji mora nekaj denarja ostati za življenje.

10. Ne drži, da ni jasno, za kaj gre pri navedeni vlogi storilke, saj se vloga povsem jasno sklicuje na sklep Okrajnega sodišča na Ptuju PRuz 671/2006 z dne 21.8.2006 in sicer tako, da v uvodnem delu vloge prepiše uvod in del izreka sklepa o določitvi uklonilnega zapora. Gre za laično vlogo, ki pa obsega vse navedbe, da jo je mogoče obravnavati, zato ni bilo potrebe po njenem vračanju v popravo oziroma dopolnitev ob smiselni uporabi tretjega odstavka 76. člena ZKP. Sodišče je ravnalo povsem pravilno, ko je vlogo obravnavalo kot ugovor zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora. Razlog, ki ga storilka v svojem ugovoru navaja kot vzrok neplačila izrečene globe, je njeno slabo premoženjsko stanje, ki je z odločbo CSD tudi izkazano. Prosi za obročno plačilo, iz česar tudi povsem jasno izhaja, da njen ugovor ne obsega predloga za nadomestitev globe z delom v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti.

11. Kot že pojasnjeno, je uklonilni zapor prisilni ukrep, ki sili storilca prekrška k plačilni disciplini, to je k plačilu globe. Vendar je v nasprotju z izrekanjem globe, ki ni pogojeno z možnostjo plačila, uklonilni zapor vezan na plačilno sposobnost storilca prekrška, to je na njegovo zmožnost plačila globe. O vplivanju na voljo storilca, da globo prostovoljno plača (kar je namen tega instituta), namreč ni mogoče govoriti, če storilec kljub svoji želji, da globo plača, tega zaradi premoženjskih razmer ne more storiti. Glede na izkazano slabo premoženjsko stanje storilke prekrška in glede na to, da predlog za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist ni bil podan, je sodišče sicer pravilno štelo, da je ugovor zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora utemeljen, saj bi bila določitev (in izvršitev) uklonilnega zapora v nasprotju z njegovim namenom (četrti odstavek 202.b člena ZP-1). Zato bi moralo sklep o določitvi uklonilnega zapora v skladu z devetim odstavkom 202.b člena ZP-1 razveljaviti, sodišče pa je namesto tega nepravilno odločilo, da se postopek izvrševanja uklonilnega zapora zoper storilko A.B. ustavi in se globa ne izterja pravilno, s čimer je v korist storilke prekršilo 202.b člen ZP-1, kot je Vrhovno sodišče obrazložilo že zgoraj.

12. Ker je zahteva za varstvo zakonitosti vložena v škodo storilke prekrška, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 kršitev zgolj ugotovilo.