Jedro

Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da to, da tožnik ni zatrjeval pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ne pomeni formalne, temveč vsebinsko pomanjkljivost tožbe. Zato je odveč pritožbeno opozorilo, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnika pozvati k dopolnitvi tožbe. Le če je vloga (v tem primeru tožba) nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da jo popravi ali dopolni (prvi odstavek 108. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: (I.) zavrglo tožbo in (II.) tožniku naložilo plačilo pravdnih stroškov drugo in tretje toženi stranke.

2. V pritožbi zoper sklep tožnik uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oziroma da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik je s tožbo zahteval ugotovitev ničnosti pogodb za nakup in prodajo vozila. V skladu drugim odstavkom 181. člena ZPP je sodišče prve stopnje zato pravilno presojalo, ali je izkazal pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. Za to, da bi sodišče lahko vsebinsko obravnavalo ugotovitveno tožbo, bi namreč moral tožnik že v tožbi izkazati obstoj procesne predpostavke pravne koristi (pravnega interesa). To, da sodišče prve stopnje tožbe ni zavrglo takoj po predhodnem preizkusu, nima na pravilnost oziroma zakonitost izpodbijanega sklepa nobenega vpliva in ne predstavlja kršitve tožnikovih procesnih pravic. Sodišče mora namreč na obstoj procesnih predpostavk paziti ves čas postopka in je zato dolžno takoj, ko med postopkom ugotovi, da kakšna od njih ne obstoji, ustrezno reagirati.

5. Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da to, da tožnik ni zatrjeval pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ne pomeni formalne, temveč vsebinsko pomanjkljivost tožbe. Zato je odveč pritožbeno opozorilo, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnika pozvati k dopolnitvi tožbe. Le če je vloga (v tem primeru tožba) nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da jo popravi ali dopolni (prvi odstavek 108. člena ZPP).

6. Res je, kot že v tožbi trdi tožnik, da sodišče na ničnost pazi po uradni dolžnosti (92. člen Obligacijskega zakonika), vendar le v okviru pravočasne, popolne in dopustne zahteve za pravno varstvo. Tožnik se zato s sklicevanjem na ničnost pogodb ne more izogniti zahtevi iz drugega odstavka 181. člena ZPP, da med predpisanimi procesnimi predpostavkami za ugotovitveno tožbo izkaže svoj pravni interes zanjo. Tožnik tega ni storil, zato je sodišče prve stopnje tožbo upravičeno zavrglo. Ker tožnik v pravdi ni uspel, je pravilna tudi odločitev sodišče prve stopnje, da mora nasprotnima strankama povrniti stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

7. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odst. 350. člena ZPP v zvezi s prvim odst. 366. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).