Jedro

Vrednost premoženja se v postopku denacionalizacije ugotavlja le na način in po merilih, ki jih za posamezno vrsto premoženja predpisuje ZDen in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 12. 4. 2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbe tožnic ter V.K. zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave Moste-Polje z dne 14. 5. 2003, s katero je ta zavrnila njihove zahtevke zaradi zmanjšanja vrednosti v denacionalizacijskem postopku vrnjenih stavbnih zemljišč.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je izpodbijana odločba izdana v izvrševanju sodbe istega sodišča U 1467/2003-11 z dne 9. 5. 2005. V navedeni sodbi je pojasnilo, da je bilo mogoče zahtevek iz naslova zmanjšanja vrednosti uveljavljati že na podlagi določb osnovnega besedila Zakona o denacionalizaciji – ZDen, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji - ZDen-B pa je dal podlago za uveljavljanje še manjšega zmanjšanja vrednosti. V obravnavanem primeru pa v postopku denacionalizacije ni bilo ugotovljeno nikakršno zmanjšanje vrednosti vrnjenih podržavljenih nepremičnin.

3. Tožnici v pritožbi uveljavljata vse pritožbene razloge. Navajata, da upravni organ ni razpisal obravnave niti kako drugače ugotavljal vrednosti vrnjenih nepremičnin, zato je dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno. Vrednost spornih zemljišč je v času vrnitve bistveno manjša glede na čas podržavljenja, saj preko njih potekajo štirje visokonapetostni elektrovodi, toplovod in drugi komunalni vodi, s katerimi je bilo zemljišče obremenjeno po podržavljenju. Zaradi navedene obremenitve in spremenjene namembnosti zemljišč, po kateri se lahko uporabljajo le za parkovno rekreacijske namene, so ta zemljišča na trgu bistveno manj vredna. Promet z njimi je omejen, saj so razen za družbeno skupnost, tržno nezanimiva. V denacionalizacijskem postopku vrednost zemljišč ni bila zadosti obravnavana z vidika navedenih razlogov, saj so tožnice zanje izvedele šele po izdani odločbi. Gre za okoliščine, nastale po dokončnosti denacionalizacijske odločbe, ki bistveno vplivajo na ugotovitev vrednosti vrnjenih nepremičnin in o katerih se tožnici nista mogli izjaviti v denacionalizacijskem postopku, zato bi upravni organ moral izvesti ugotovitveni postopek in odločiti na njegovi podlagi.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. S 1.1.2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu - ZUS-1. V prvem odstavku 107. člena je določil, da Vrhovno sodišče vsa pred uveljavitvijo ZUS-1 vložena pravna sredstva v upravnem sporu obravnava po ZUS-1. Glede na kriterije iz drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se obravnavana pritožba, vložena po ZUS, obravnava kot pritožba po ZUS-1. 7. Predmet pritožbe v obravnavani zadevi je zavrnitev zahteve tožnic za povračilo zatrjevane zmanjšane vrednosti nepremičnine, ki je bila njihovim pravnim prednikom vrnjena v naravi.

8. Povračilo odškodnine za bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine po podržavljenju je urejeno v 26. členu ZDen. Ta je že pred novelo ZDen-B v prvem odstavku določal, da se nepremičnina, katere vrednost se je po podržavljenju bistveno zmanjšala, upravičencu vrne z doplačilom odškodnine do polne vrednosti ob podržavljenju. Drugi odstavek pa je določal, da upravičenec lahko namesto vračila zahteva polno odškodnino. S prej navedeno novelo je bil 26. člen ZDen dopolnjen tako, da sta bila dodana tretji in četrti odstavek. V tretjem odstavku 26. člena ZDen je tako določeno, da se za bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine po tem zakonu šteje zmanjšanje nad 30% vrednosti nepremičnine. Glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko upravičenec zahteva od zavezanca iz naslova manjvrednosti vrnjene nepremičnine razliko v vrednosti, če ta presega eno polovico prvo objavljenega bruto domačega proizvoda na prebivalca Republike Slovenije v letu pred vložitvijo zahteve za denacionalizacijo.

9. Z novelo ZDen-B je bil torej opredeljen prvotno neopredeljen pravni pojem „bistveno zmanjšane vrednosti“ tako, da je bilo kot bistveno zmanjšanje vrednosti določeno v sodni praksi že uveljavljeno merilo nad 30 %. Novela pa je hkrati določila, da je denacionalizacijski upravičenec do doplačila upravičen tudi, če razlika v vrednosti presega eno polovico prvo objavljenega bruto domačega proizvoda na prebivalca Republike Slovenije v letu pred vložitvijo zahteve za denacionalizacijo, ne glede na to, ali je zmanjšanje vrednosti bistveno ali ne. Glede na navedeno je torej pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo zahtevek za povračilo zmanjšane vrednosti mogoče uspešno uveljavljati že pred začetkom veljavnosti ZDen-B, čeprav le v primeru, če je ta presegala 30% vrednosti nepremičnine.

10. V postopku denacionalizacije se vrednost podržavljenega premoženja in s tem tudi ugotavljanje povečane ali zmanjšane vrednosti premoženja pri vračanju v naravi ugotavlja po določbah 44. člena ZDen, ki ga glede ugotavljanja vrednosti dopolnjujejo še določbe 85. in 93. člena ZDen. Vrednost premoženja se v postopku denacionalizacije tako ugotavlja le na način in po merilih, ki jih za posamezno vrsto premoženja predpisujejo ZDen in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. Zakonodajalec namreč ZDen ni zasnoval na institutu civilnega prava vzpostavitve prejšnjega stanja, zato v postopku denacionalizacije ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava. Glede na navedeno se tožnici neutemeljeno sklicujeta na zmanjšanje tržne vrednosti vrnjenega zemljišča, ker naj bi bili na njem napeljani komunalni vodi, niti zaradi zatrjevane spremenjene namembnosti zemljišča, saj teh okoliščin glede na določila 44. člena ZDen ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju vrednosti vrnjenega premoženja. Zato so neutemeljeni pritožbeni ugovori o zmotni uporabi materialnega prava in s tem povezani ugovori o nepopolno oziroma zmotno ugotovljenem dejanskem stanju.

11. Prav tako niso utemeljeni pritožbeni ugovori o kršitvah pravil upravnega postopka, ker tožena stranka ni opravila ustne obravnave in izvedla posebnega ugotovitvenega postopka. V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ odločal o zahtevku za vračilo zmanjšane vrednosti, ki je bil vložen na podlagi določb ZDen-B, po tem, ko je že bila izdana denacionalizacijska odločba o vračilu premoženja v naravi. Tožena stranka je o navedenem dopolnilnem zahtevku odločila po skrajšanem postopku in odločitev o zavrnitvi zahtevka oprla na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, s katero je bila pravnim prednikom tožnic vrnjena nepremičnina v naravi. Iz tako ugotovljenega dejanskega stanja, ki temelji tudi na izvedeniškem mnenju, izhaja, da je vrednost sporne nepremičnine ob vračanju enaka vrednosti ob podržavljenju. Ker je bila torej vrednost podržavljenih nepremičnin ob podržavljenju in ob vračanju že ugotovljena v denacionalizacijskem postopku, v katerem je bilo odločeno o njihovi vrnitvi, in tedaj strankam dana možnost, da se do cenitve opredelijo, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je ob prej navedenih ugovorih tožnic, ki pri ugotavljanju vrednosti podržavljenega premoženja po ZDen niso relevantni, prvostopenjski upravni organ na podlagi določbe drugega odstavka 216. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (1986) imel podlago za izdajo dopolnilne odločbe brez novega ugotovitvenega postopka. Ugovori tožnic, ki se nanašajo na zmanjšano tržno vrednost sporne nepremičnine namreč iz že prej navedenih razlogov niso pravno pomembni. Da bi bilo vrednotenje sporne nepremičnine opravljeno v nasprotju z metodami in merili, določenimi z ZDen in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, pa tožnici niti ne zatrjujeta.

12. Ker torej niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.