Jedro

Ustaljena in (še vedno) večinska sodna praksa pri določitvi preživnine upošteva tudi otroški dodatek.

Izrek

I. Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka v delu, ki se nanaša na preživnino spremeni tako, da se znesek preživnine za vsakega otroka v višini 150,00 EUR mesečno nadomesti z zneskom 100,00 EUR mesečno, znesek 300,00 EUR mesečno za oba otroka pa se nadomesti z zneskom 200,00 EUR mesečno.

V ostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

II. Pritožba zoper dopolnilno sodbo se zavrne in se dopolnilna sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo tožniku plačevanje mesečne preživnine za vsakega od obeh mladoletnih otrok v višini 150,00 EUR (skupno 300,00 EUR za oba) na transakcijski račun matere, do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec (I. točka izreka). Odločilo je tudi, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Z dopolnilno sodbo je prvostopenjsko sodišče odločilo, da je določeno preživnino dolžan tožnik plačevati od dneva izdaje sodbe dalje.

3. Zoper sodbo in zoper dopolnilno sodbo se pritožuje tožnik.

4. V pritožbi zoper sodbo, ki jo vlaga iz pritožbenega razloga zmotne in napačne ugotovitve dejanskega stanja in navaja, da prihodki tožene stranke niso zgolj njena plača, ampak je toženka neupravičeno zadržala vse subvencije za leto 2011 ter prejela polovico subvencij za leto 2012. V letu 2010, ko je še obstajala njuna skupnost, sta prejela 10.000,00 EUR subvencij, ki jih je toženka zadržala zase. Za tožnika ni sporno, da sta pravdni stranki te prihode skompenzirali s prodajo ceste. S tem so bili kompenzirani dohodki iz leta 2010 in ne 2011. Subvencije za leto 2011 si je toženka preprosto prisvojila. Prilaga sporazum, ki ga je toženka podpisala, ko ji je tožnik predočil, da bo kot lastnik kmetije do ½ blokirane izplačilo subvencij za leto 2012. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je teku izdelava nove sobe za mld. Ž., stroške te sobe pa bo tožnik v večini obročno odplačeval z delom. Izplačilo, ki ga prejemata otroka v višini 44,00 EUR je rezultat tožnikovih vlaganj. Sodišče je v točki 8 obrazložitve navedlo, da je upoštevalo zgolj toženkine prihodke v podjetju, otroške dodatke, ki jih prejema toženka, pa je štelo kot dopolnilni prejemek otrok, ki se ne všteva v preživnino.

5. V pritožbi zoper dopolnilno sodbo, ki jo tožnik vlaga iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pa navaja, da tožena stranka v odgovoru na tožbo ni postavila zahtevka, od katerega dne dalje zahteva preživnino. Sodišče tudi ni tožniku posredovalo vloge tožene stranke, s katero je zahtevala izdajo dopolnilne sodbe. Pravdne stranke še vedno živijo na skupnem naslovu in oba po svojih močeh prispevata za preživljanje otrok, zato bi moral tožnik plačevati preživnino od pravnomočnosti odločitve dalje in ne od dneva izdaje sodbe.

6. Pritožba zoper sodbo je delno utemeljena, pritožba zoper dopolnilno sodbo pa ni utemeljena.

7. Tožnik v pritožbi ne napada ugotovitev prvostopenjskega sodišča o tem, koliko znašajo preživninske potrebe mladoletnih otrok, pač pa se ne strinja z ugotovitvami sodišča o tem, kakšne so preživninske zmožnosti njega in tožene stranke. Ni sporno, koliko toženka mesečno zasluži iz naslova mesečnih dohodkov, tožnik pa z občasnimi priložnostnimi deli. Pritožnik sodišču očita, da ni upoštevalo, da je toženka zadržala zase 10.000,00 EUR subvencij za leto 2011 in prejela polovico subvencij za leto 2012. Prvostopenjsko sodišče se je do tega vprašanja opredelilo v obrazložitvi sodbe pod točko 11. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek prvostopenjskega sodišča, da delitev subvencije med pravdnima strankama za dve leti nazaj nima vpliva na preživninske obveznosti tožnika do svojih otrok, ki so določene od dneva izdaje sodbe naprej. Pravdni stranki sta njuna premoženjska razmerja glede subvencij za preteklo obdobje v pretežni meri uredili in o tem sklenili tudi dogovor (glede nerešenih obdobij pa jih stranki že urejata ali jih bosta uredili po upravni poti ali z dogovorom), na katerega se sklicuje sam tožnik v pritožbi. Pritožbeni očitki v zvezi s tem zato niso utemeljeni. Sodišče je obravnavalo potrebe mladoletnih otrok in prejemke staršev celostno. Upoštevalo je tudi prejemek okoli 40,00 EUR mesečno iz naslova rentnega zavarovanja (na katerega se sklicuje tožnik). V pritožbi zatrjevani bodoči strošek za izdelavo sobe za mld. Ž. v spisu ni izkazan, kot navaja sam tožnik, pa bo ta strošek šele nastal. 8. Pač pa pritožba tožeče stranke utemeljeno izpostavlja, da sodišče pri odmeri preživnine ni upoštevalo otroških dodatkov, ki jih prejema tožena stranka. Kot izhaja iz podatkov spisa, tožena stranka mesečno prejema skoraj 200,00 EUR iz naslova otroških dodatkov. Ustaljena in (še vedno) večinska sodna praksa pri določitvi preživnine upošteva tudi otroški dodatek. V zadnjem času se pojavlja stališče, po katerem naj sodišče oceni potrebe otroka brez upoštevanja otroškega dodatka (prim.: dr. Mateja Končina Peternel. Nekatera vprašanja v zvezi z družinskimi spori, Pravosodni bilten 1/5). Pritožbeno sodišče je v tem primeru odločilo tako, kakor narekuje ustaljena in večinska sodna praksa ter upoštevalo otroški dodatek, ki ga prejema tožena stranka v višini 193,73 EUR mesečno. Ob ugotovljenih preživninskih potrebah obeh mladoletnih otrok je sodišče upoštevalo, da tožena stranka za vsakega od otrok prejme iz naslova otroških dodatkov skoraj 100,00 EUR mesečno. Zato je pritožbi v tem delu ugodilo in določeno preživnino znižalo za 50,00 EUR mesečno za vsakega od mladoletnih otrok (za 100,00 EUR otroških dodatkov, kot jih prejema vsak od otrok, je sodišče razbremenilo vsakega preživninskega upravičenca za polovico).

9. Glede ostalih pritožbenih navedb pa pritožbeno sodišče dodaja, da preživninskih potreb otrok ter preživninskih zmožnosti staršev ni mogoče presojati zgolj matematično in jih secirati po posameznih postavkah. Prvostopenjsko sodišče je presojalo tako potrebe otrok kot zmožnosti staršev za preživljanje celovito ter upoštevalo vse okoliščine primera. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo zgolj v delu, ki se nanaša na otroški dodatek ter sodbo v tem delu ustrezno spremenilo, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (358. in 353. člen Zakona o pravdnem postopku).

10. Prvostopenjsko sodišče je z dopolnilno sodbo odločilo, da je dolžan tožnik plačevati preživnino od dneva izdaje prvostopenjske sodbe dalje. Svojo odločitev je v razlogih izpodbijane dopolnilne sodbe tudi ustrezno utemeljilo. Z izpodbijano sodbo namreč sodišče prve stopnje ni določilo roka, od katerega je dolžan tožnik plačevati dolžno preživnino. Tožena stranka je pravočasno predlagala, naj sodišče sodbo dopolni (325. člen ZPP). Sodišče lahko izda dopolnilno sodbo brez nove glavne obravnave, če je bila zadeva zadosti obravnavana (326. člena ZPP). Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče s tem, ko tožniku ni vročilo predloga za dopolnitev sodbe, bistveno kršilo določila postopka. Gre za relativno kršitev, ki ni vplivala na pravilnost odločitve. V sporu o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok sodišče ni vezano na postavljene zahtevke, kadar tako določa zakon, pa lahko odloči tudi brez postavljenega zahtevka (408. člen ZPP). Pri določitvi preživnine sodišče ponavadi določi preživnino od dneva vložitve tožbe dalje, kadar pa pravdne stranke in mladoletni otroci živijo skupaj ter skupaj skrbijo za potrebe in preživljanje otrok (do dneva odločanja), pa sodišče odloči, da se preživnina plačuje od dneva izdaje sodbe (sojenja) dalje. Sodišče je v tem primeru tako odločilo in to tudi ustrezno obrazložilo. Sodišče ne more določiti načina plačevanja preživnine od pravnomočnosti sodbe dalje, saj so sodišču lahko znane razmere le do dneva sojenja (glavne obravnave). Pritožbeni očitek je zato tudi v tem delu neutemeljen.

11. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi zoper dopolnilno sodbo niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijano dopolnilno sodbo potrditi (353. člen ZPP).

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP.