Jedro

Ker tožnik ni prejemal denarne socialne pomoči, niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse (prvi odstavek 11. člena ZST-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je tožnika delno oprostilo plačila sodnih taks za postopke pred sodiščem prve stopnje - postopek na splošno in tožniku naložilo plačilo sodne takse za ta postopek v višini 95,00 EUR.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik. Navaja, da nima nobene možnosti za plačilo odmerjenega dela sodne takse. S tem, ko tožnik, ki je ostal brez zaposlitve oz. dohodka iz nje (in zaradi česar sploh vlaga predmetno tožbo), ni oproščen plačila sodne takse, mu je odvzeta pravica do sodnega varstva. Tožnik je že tako pod življenjskim minimumom. Ni mu jasno, zakaj sodišče prve stopnje, če je že menilo, da niso v celoti podani pogoji za oprostitev, plačila sodne takse ni odložilo do zaključka predmetnega postopka, ko bi tožnik, v kolikor bi uspel, prišel do finančnih sredstev in bi sodno takso lahko tudi plačal. Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 s sprem.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da niso podane kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da iz izjave o premoženjskem stanju z dne 10. 3. 2014 in priloženih dokazil (A9) izhaja, da je tožnik zaposlen, da ima mesečni dohodek 700,00 EUR, da ni (so)lastnik nepremičnin ali premičnin večjih vrednosti (osebno vozilo v vrednosti 1.200,00 EUR), da skrbi za enega otroka, študenta, da je poročen, pri čemer žena ne prejema nobenih dohodkov in ni lastnica nobenega premoženja. Ker tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči, po zaključku sodišča prve stopnje niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse, so pa izpolnjeni pogoji za delno oprostitev.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna glede na listine, s katerimi je razpolagalo v času odločitve. Tako iz izjave o premoženjskem stanju (A9) in iz priloženih prilog, to je izpiskov prometa in stanja na osebnem računu ter pregleda prometa TRR, izhaja, da je tožnik v obdobju od 4. 11. 2013 do 5. 3. 2014 prejemal plačo v višini okoli 600,00 EUR mesečno. Ker iz navedenih obrazcev in prilog ne izhaja, da bi tožnik prejemal denarno socialno pomoč, upoštevaje prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj.) niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

Tožnik v pritožbi navaja, da je brezposeln in prilaga svojo izjavo z dne 23. 3. 2014, iz katere izhaja, da ne dela od 3. 2. 2014 dalje. Iz prilog k pritožbi je razvidno še, da je prejemnik denarnega nadomestila med brezposelnostjo v višini 428,86 EUR od 4. 2. 2014 dalje. Kljub temu, da so navedene okoliščine obstajale že v času vložitve tožbe (vložena dne 21. 2. 2014), jih tožnik ni navedel niti v tožbi niti v kasnejši vlogi, s katero je poslal zahtevane listine za taksno oprostitev. Celo več, v izjavi o premoženjskem stanju, na podlagi katere je sodišče prve stopnje odločalo, je tožnik zavajajoče navedel, da ima osebni dohodek v višini 700,00 EUR mesečno. Ob upoštevanju podatkov in dokazil, ki jih je tožnik sodišču prve stopnje posredoval, ni razlogov za odlog plačila sodnih taks, saj ni izkazano, da bi bila s takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik ali njegovi družinski člani (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Glede na navedeno je pravilna in zakonita odločitev sodišča prve stopnje, da se tožnika delno (za polovico) oprosti plačila sodne takse.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani s pritožbo zatrjevani razlogi, prav tako ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožnik ni priglasil.