Jedro

V pozivu z dne 28. 5. 2020 je tožena stranka tožnico pozvala, da lahko spričo podanih razlogov za zamenjavo odvetnika predlaga odvetnika za zastopanje z opozorilom, če ga ne bo predlagala, ji ga bo organ določil sam. V odgovoru z dne 4. 6. 2020 tožnica ni predlagala določenega odvetnika za zamenjavo. Zato sodišče lahko sledi utemeljitvi izpodbijanega akta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi tretjega odstavka 2. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter prvega in drugega odstavka 61. člena Zakona o sodiščih odločila, da se odvetnik A. A., v zadevi opr. št. Bpp 260/2020 razreši nudenja brezplačne pravne pomoči prosilki B. B. in da se odločba Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Bpp 260/2020 z dne 26. 5. 2020 v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Za nudenje brezplačne pravne pomoči se prosilki določi odvetnica C. C.."

2. V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da je bila z odločbo opr. št. Bpp 260/2020 z dne 26. 5. 2020 prosilki B. B. odobrena izredna brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju: BPP) v obliki pravnega svetovanja v zvezi s preučitvijo možnosti prevzema kazenskega pregona zoper sodnico v zadevi, v kateri je Okrožno državno tožilstvo v Kranju odstopilo od kazenskega pregona, z odločbo št. KR-Kt/25379/2019/AK/AK/ss z dne 21. 4. 2020, pri čemer je brezplačna pravna pomoč omejena na eno uro pravnega svetovanja, razen če za daljše trajanje obstajajo utemeljeni razlogi, zlasti zapletenost in obsežnost zadeve. Odvetniku je bilo naloženo, da najkasneje v petih dneh poda pisno mnenje, v katerem naj opredeli ali obstaja verjetnost uspeha prosilke za nadaljevanje kazenskega pregona.

3. Tožena stranka v nadaljevanju odločbe navaja, da je odvetnik A. A. dne 28. 5. 2020 poslal zahtevo za razrešitev, v kateri navaja, da je na podlagi telefonskega klica prosilke izvedel, da je bila BPP dodeljena za svetovanje v zvezi s kazenskim pregonom zoper sodnico Okrajnega sodišča v Radovljici. Odvetnik nadalje navaja, da iz odločbe, ki jo je pravkar dvignil, sicer ne izhaja konkretno, za kaj v zadevi gre, vendar predlaga, da se ga razreši, saj konkretno sodnico osebno pozna, zato ima etične zadržke za prevzem pooblastila v takšni zadevi. Odvetnik sicer meni, da ni primerno, da se v takih in podobnih zadevah za nudenje BPP imenuje odvetnike iz istega sodnega okrožja. Prosilki je organ za BPP isti dan poslal poziv v odgovor, naj prosilka na organ za BPP poda pisno izjavo o razlogih za razrešitev, ki jih navaja odvetnik. Prosilka je na imenovani poziv dne 4. 6. 2020 odgovorila po elektronski pošti, v katerem ni predlagala drugega odvetnika. Postavljenega odvetnika za nudenje BPP v predmetni zadevi ni predlagala prosilka sama, temveč ji ga je določil organ za BPP po uradni dolžnosti (2. odstavek 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP), po abecednem redu s seznama, predloženega s strani Odvetniške zbornice Slovenije. Skladno s 3. odstavkom 5. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam zagovornikov po uradni dolžnosti oziroma na seznam odvetnikov, ki izvajajo storitve BPP. Če se odvetnik odloči, da se bo uvrstil na posamezni seznam, ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika po uradni dolžnosti ali izvajalca storitev BPP v skladu z zakonom postavi sodišče. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih mora odkloniti zastopanje ali iz drugih upravičenih razlogov.

4. Organ za BPP ni zavezan pred določitvijo odvetnika v posamezni zadevi po uradni dolžnosti poizvedovati o pripravljenosti odvetnika za prevzem zadeve. Zato v konkretnem primeru odvetnik pred izdajo odločbe ni mogel vedeti, da bo po uradni dolžnosti določen za nudenje BPP prav v zadevi, v kateri sodnico, zoper katero naj bi tekel kazenski postopek, osebno pozna, zato ima etične zadržke za prevzem pooblastila v takšni zadevi. Organ za BPP ocenjuje, da so to upravičeni razlogi za odklonitev zastopanja v konkretnem primeru, saj zastopanje prosilke ne bi bilo skladno z etiko odvetniškega kodeksa. V sled navedenemu je organ za BPP razrešil odvetnika, postavljenega z odločbo Bpp 260/2020 z dne 26. 5. 2020 ter navedeno odločbo spremenil kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe.

5. V tožbi tožnica predlaga, da sodišče razveljavi odločbo in da z izdajo sklepa naloži toženi stranki obveznost izdaje odločbe, ki ji bo v pomoč in ji bo z njo določen odvetnik v skladu z njeno vlogo zaradi zahtevnosti »zadeve«. Posledično naslovnemu sodišču še predlaga, da se zaradi ravnanja službe za BPP pri Okrožnem sodišču v Kranju opredeli še do Poziva za dopolnitev obtožnega predloga št. I K 9049/2020-9 z dne 25. 5. 2020. 6. Zaradi slabih izkušenj s pristojno službo za BPP in dejstva, da so vse njene zadeve nujne, je tožnica poklicala odvetnika in ga seznanila z zadevo. Pojasnjuje, da zaradi »poznanstva« z obtoženko ni želel prevzeti njenega primera in je zato od pristojne službe za BPP prejela poziv za izjasnitev v zvezi z razrešitvijo odvetnika z dne 28. 5. 2020. Za pomoč je po elektronski pošti zaprosila pomembne odločevalce in je zatem res prejela »popravljeno« odločbo Bpp 260/2020 in z njo odvetnico C. C., ki pa molči in je ni poiskala. Ponovno je morala sama v skladu s pravico po 2. odstavku 60. člena ZKP vložiti predlog oprave posameznih preiskovalnih dejanj v pritožbenem roku. Pričakuje, da bo sodišče s sklepom popravilo »delovanje« službe za BPP pri Okrajnem sodišču v Kranju.

7. V odgovoru na tožbo tožena stranka pravi, da tožnica z navedbami v ničemer ne izpodbija pravilnosti in zakonitosti sklepa.

8. Tožnica je dala novo vlogo dne 6. 9. 2020, kjer pojasnjuje, da se ravnanje odgovorne osebe iz službe za BPP pri Okrožnem sodišču v Kranju nadaljuje in da je zaradi suma njenega nezakonitega in koruptivnega ravnanja še vedno lahko brez vseh osebnih predmetov, ki so ji bili odvzeti dne 10. 7. 2020, ko jo je lahko izvršitelj Č. Č. deložiral „po domače“. Njegovi varnostniki so jo lahko poškodovali z nedovoljenimi prijemi in policisti PP D. so jo lahko zaprli na varovan oddelek Psihiatrične bolnišnice E.. Zaključuje, da je njena tožba z dne 26. 6. 2020 še vedno zelo utemeljena. Pravi, da seveda v ničemer ne more izpodbijati pravilnosti in zakonitosti sklepa, ker so ji milostno dodelili in določili odvetnico C. C., to pa je bilo tudi vse. Ker je določena odvetnica ni poklicala niti ni prejela s strani pristojne službe za BPP obvestila, da je ne bo zastopala, je zadeva ponovno klavrno propadla.

9. V vlogi z dne 15. 9. 2020 tožnica pravi, da okrajna sodnica iz Okrajnega sodišča v Radovljici ni našla nobenih zadržkov in jo je lahko deložirala iz lekarne F., na dogovorjeni dražbi 14. 1. 2019 je prodala njen dom, dovolila deložacijo, v nezakonitem roku je odločala še o njenem duševnem zdravju. Nezakonito je zavrgla njeno pritožbo in je zdaj brezdomka. Na srečo ji je pripravljena pomagati odvetnica G. G., vendar jo iz organa za BPP navadno kličejo zadnji dan.

10. Tožna ni utemeljena.

11. Sodišče je na podlagi tožbenih navedb in navedb v pripravljalnih vlogah tožnice ter podatkov v spisu lahko ugotovilo, da je za tožnico problem izpodbijane odločbe v tem, ker na novo določena odvetnica tožnice ni poklicala. To pa ni razlog za nezakonitost izpodbijane odločbe. Postopek izdaje izpodbijanega akta in razlog za materialno-pravno odločitev o zamenjavi odvetnika pa je bil zakonit in upravičen. Po določbi drugega odstavka 30. člena ZBPP, če prosilec osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči sam ne izbere, jo določi pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama, ki ga organu za vsak območni zbor posebej predloži Odvetniška zbornica Slovenije, oziroma po abecednem redu s seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije. V pozivu z dne 28. 5. 2020 je tožena stranka tožnico pozvala, da lahko spričo podanih razlogov za zamenjavo odvetnika predlaga odvetnika za zastopanje z opozorilom, če ga ne bo predlagala, ji ga bo organ določil sam. V odgovoru z dne 4. 6. 2020 tožnica ni predlagala določenega odvetnika za zamenjavo. Zato sodišče lahko sledi utemeljitvi izpodbijanega akta in ne bo ponavljalo razlogov za odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).