Jedro

V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kamor spada tudi odločanje o pritožbi (kot rednem pravnem sredstvu), vloženi zoper sklep o obnovi, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit. Pri oceni zadostnosti procesne skrbnosti je nedvomno treba izhajati iz povprečnega posameznika, kar pomeni dajanje prednosti objektivnemu vidiku pred subjektivnim, vendar ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Navedeno je bilo vodilo tudi sodišču prve stopnje pri njegovi presoji, ki je zato pravilna.

Izrek

I. Pritožba zoper dopolnilni sklep z dne 8. 7. 2014 se zavrže. II. Pritožba zoper sklep o obnovi postopka z dne 5. 6. 2014 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 6. 2014 zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka, z dopolnilnim sklepom z dne 8. 7. 2014 pa tožniku naložilo povrnitev stroškov postopka v višini 485,90 EUR tretji toženki.

2. Tožnik zoper sklep z dne 5. 6. 2014 vlaga pritožbo iz vse pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje s stroškovno posledico. Sodišče je nepravilno zavrglo predlog za obnovo postopka, saj bi, v kolikor bi bil pravilen argument sodišča, da bi tožnik lahko navedel dejstva in predložil dokaze že v prejšnjem postopku, moralo zavrniti predlog, ker ni izkazan obnovitveni razlog. Nasprotuje stališču sodišča, da bi tožnik lahko ponudil dejstva in dokaze že v prejšnjem postopku, saj je zanje izvedel šele 19. 6. 2013, potem ko je 2. 6. 2013 naključno našel sklep Vrhovnega sodišča II Ips 785/2009 z dne 19. 1. 2012, iz katerega izhaja, da se pravica uporabe na zemljišču prenaša skupaj s pravico uporabe na stavbi že po samem zakonu. Zato je tožnik iskal in 19. 6. 2013 našel nova dejstva in dokaze (listine) iz arhiva GURS, Zgodovinskega arhiva Ljubljana in MOL - Oddelek za urejanje prostora, iz katerih je razvidno, kaj vse predstavlja zemljišče, na katerem stoji stavba, in da je bila pravica uporabe na tem zemljišču pridobljena že ex lege s pravico uporabe na sami stavbi v korist pravnega prednika tožnika. Sodna praksa in dokumenti, na katere se sklicuje tožnik v predlogu, so res splošno dostopni, vendar to še ne pomeni, da obstaja domneva, da je z njihovo vsebino seznanjen vsak povprečen posameznik, kot to velja za objave v Uradnem listu RS. Sodišče povsem objektivizira krivdo oz. subjektivnost opravičljivih razlogov, zakaj tožnik ni predložil teh dejstev in dokazov že prej, saj bi sodišče moralo presojati to v luči subjektivnih zmožnosti ali vsaj z vidika, ali bi lahko pričakovali od povprečnega posameznika, da se lahko seznani z vsemi dejstvi ter dokazi in jih navede v postopku. Očitek sodišča, da bi tožnik lahko ponudil dejstva in dokaze že v prejšnjem postopku, je materialnopravno zmoten in prekomeren, saj od povprečnega posameznika ni mogoče pričakovati, da se bo v postopku seznanil z absolutno vsemi možnimi dejstvi in dokazi, ki objektivno obstajajo. S tem, ko se zahteva od tožnika, da dokaže, zakaj dejanj ni opravil že prej v prejšnjem postopku, pa gre za dokazovanje negativnih dejstev, ki ga sodna praksa izključuje. V pritožbi, ki jo je vložil sam (in ne po svojem pooblaščencu) pa med drugim zatrjuje, da sta podani absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in očita sodišču, da naklepno ne upošteva spremembe sodne prakse. V pritožbi zoper dopolnilni (stroškovni) sklep pa navaja še, da je nepravilen in nezakonit, še posebej glede višine priznanih stroškov, sicer pa se sklicuje na prejšnji dve pritožbi.

3. Toženci niso odgovorili na pritožbi.

4. Pritožba zoper dopolnilni sklep je nedovoljena, pritožba zoper sklep o obnovi postopka pa neutemeljena.

O zavrženju pritožbe zoper dopolnilni sklep

5. Tožnik je 9. 9. 2014 vložil pritožbo zoper dopolnilni sklep z dne 8. 7. 2014. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kamor spada tudi odločanje o pritožbi (kot rednem pravnem sredstvu), vloženi zoper sklep o obnovi, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Slednjega tožnik niti ne zatrjuje, zato je treba njegovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno (prvi odstavek 91. člena ZPP).

O zavrnitvi pritožbe zoper sklep o obnovi

6. Zoper sklep o obnovi je najprej vložil pritožbo tožnik sam, nato pa še po pooblaščencu. Iz enakih razlogov, kot so navedeni v 5. točki obrazložitve, se pritožbeni razlogi, ki jih je navedel tožnik v prvi pritožbi, ne upoštevajo.

7. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka je pravilna. V kolikor stranka ne izkaže, da razloga iz 10. točke 394. člena ZPP ni mogla brez svoje krivde uveljaviti že v pravnomočno končanem postopku, je njen predlog za obnovo postopka nedovoljen, zato ga sodišče zavrže in ne zavrne, za kar se napačno zavzema pritožnik (prvi odstavek 398. člena v zvezi z drugim odstavkom 395. člena ZPP).

8. Strinjati se je s presojo prvostopenjskega sodišča, da bi se lahko tožnik skliceval na nova dejstva oziroma predložil nove dokaze že v prejšnjem postopku. Jasno je, da bi lahko listine GURS, Zgodovinskega arhiva Ljubljana in MOL, Oddelka za urejanje prostora, predložil že v prejšnjem postopku. Tožnik je namreč imel na voljo sedem let in pol, (1) da bi listine, na katere se sklicuje v predlogu za obnovo postopka, pridobil, vendar jih ni. Ob splošni dostopnosti navedenih dokumentov, ki so datirani z letnicami od 1922 do 1925 (z izjemo strokovnega mnenja - priloga A39), je razlog za nepredložitev pripisati izključno njegovi neskrbnosti. (2) Kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, tožnik ne obrazloži, zakaj jih ni mogel predložiti že prej, zgolj s sklicevanjem na zakonsko besedilo pa ne more uspeti.

9. Nadalje je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, češ da sodišče ni bi smelo objektivizirati pogoja nekrivde iz drugega odstavka 395. člena ZPP. Po presoji pritožbenega sodišča je pri oceni zadostnosti procesne skrbnosti nedvomno treba izhajati iz povprečnega posameznika, kar pomeni dajanje prednosti objektivnemu vidiku pred subjektivnim, vendar ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Navedeno je bilo vodilo tudi sodišču prve stopnje pri njegovi presoji, ki je zato pravilna.

10. Dokazovanje nekrivde ne pomeni dokazovanja negativnih dejstev, kot si to napačno razlaga pritožnik. O prepovedi dokazovanja negativnih dejstev govorimo v povezavi s pravilom o materialnem dokaznem bremenu pravdnih strank. Ta izhaja iz materialnopravne podlage, ki se uporabi v konkretnem primeru. Prepoved dokazovanja negativnih dejstev pomeni, da se ne zahteva, da stranka dokaže trditev, da nekaj ne obstaja, temveč mora nasprotna stranka izkazati obstoj pravotvornega dejstva. Glede na opisano pri dokazovanju dejstev, ki podpirajo zaključek o obstoju predpostavke za nastop procesne posledice, ne gre za prepovedani procesni položaj. Za ugoditev predlogu za obnovo postopka in s tem ponovno odprtje pravnomočno končanega postopka se pač zahteva večja aktivnost tožnika, ki bi moral zatrjevati in dokazati, da brez svoje krivde ni mogel uporabiti predmetnih listin v prejšnjem postopku, pri čemer bo za dokazovanje nekrivde v bistvu dokazoval pozitivna dejstva.

11. Po povedanem niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

Op. št. (1): Tožba je bila vložena 9. 4. 2001, sodišče prve stopnje je izdalo sodbo 9. 10. 2007, ki je postala pravnomočna 2. 7. 2008. Op. št. (2): Prim. sklep VS RS II Ips 429/2010 z dne 17. 2. 2011.