Jedro

Predmet spora je kadrovska štipendija oz. vračilo le-te. Zato gre za spor po f) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega je pristojno delovno sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, tožeči stranki pa je v 15 dneh dolžna povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 7,05 EUR, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor toženca zoper stvarno pristojnost Delovnega sodišča v Mariboru.

2. Zoper navedeni sklep prvostopnega sodišča se pritožuje toženec iz razloga bistvene kršitve določb Zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Predlaga, da se sklep razveljavi in zadeva odstopi v reševanje stvarno pristojnemu sodišču. Toženec navaja, da je delovno ali socialno sodišče kot specialno sodišče pristojno za odločanje, v kolikor bi šlo za spor po 5. ali 7. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.). V konkretnem primeru pa je bila sklenjena pogodba o štipendiranju, iz katere je razvidno, da je bil štipenditor A. d. o. o., tožnica kot delodajalec in toženec kot štipendist. Toženec je štipendijo prejel iz Regijske štipendijske sheme B., a ne daje podlage za uporabo 5. ali 7. člena ZDSS-1. Zato gre za pristojnost rednega sodišča. Sklicuje se tudi na odločitev Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 598/2015. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo meni, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je za predmetni spor stvarno pristojno, in sicer na podlagi f) točke 1. odstavka 5. člena ZDSS-1. V konkretnem primeru gre namreč za spor med delodajalcem in študentom o kadrovski štipendiji. Iz sklenjene pogodbe o štipendiranju izhaja, da je štipendist pridobil štipendijo enotne Regijske štipendijske sheme, ki se dodeljujejo dijakom in študentom, ki se šolajo za poklice, po katerih delodajalci povprašujejo oz. izrazijo interes, opredeljen v vlogi za javni poziv, glede na obseg javnih sredstev, prioritetno pa za potrebne in perspektivne poklice v posamezni razvojni regiji. Tožnica in toženec sta v odnosu delodajalec - štipendist, spor pa poteka med njima zaradi kršitve pogodbe s strani štipendista. Tožnica zahteva vrnitev kadrovske štipendije, ker se štipendist na poziv delodajalca po zaključku študija ni želel zaposliti, kakor je bilo predvideno s pogodbo. Tožnica se sklicuje tudi na odločitev Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Upr 1/2013, po presoji katerega gre za spor o kadrovski štipendiji in je zato pristojno delovno sodišče. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3.,6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, na katere opozarja pritožba. Dejansko stanje je popolno ugotovljeno in pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. Iz podatkov v spisu izhaja, da je toženec kot štipendist sklenil pogodbo o štipendiranju št. ... s štipenditorjem A. d. o. o. in tožnico kot delodajalcem. Iz vsebine te pogodbe ni nobenega dvoma, da se nanaša na kadrovsko štipendijo, to dejstvo pa izrecno izhaja tudi iz odločbe z dne 30. 9. 2010, s katero je bila določena višina štipendije. Res je, da je toženec kot štipendist štipendijo prejemal od štipenditorja, vendar je iz 4. člena pogodbe razvidno, da jo je štipenditor izplačeval iz vnaprej zagotovljenih sredstev delodajalca oz. tožnice. Poleg tega se je toženec v 13. členu pogodbe zavezal, da se bo po zaključnem izobraževanju zaposlil pri tožnici (delodajalcu). Navedeno ponovno potrjuje, da je predmet spora kadrovska štipendija oz. vračilo le-te in gre zato za spor po f) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega je pristojno delovno sodišče. 7. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Izrek o stroških postopka temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP. Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške. Je pa dolžan tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo (1. odstavek 154. člena ZPP), in sicer za poštnino ter fotokopije v znesku 7,05 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila.