Jedro

Bolj verjetno je, da denarna sredstva, ki jih ob zapustnikovi smrti ni bilo na njegovem računu, ne spadajo v zapuščino. Na pravdo se običajno napoti tistega dediča, ki trdi, da je stanje na zapustnikovem računu drugačno, kot ga izkazuje uradna evidenca (ta dokazuje, da "dvigi", opravljeni pred zapustnikovo smrtjo, sodijo v zapuščino). Tako je v situacijah, ko bolj verjetno kaže na upravičene dvige denarnih sredstev s strani pooblaščenih oseb oz. ko je manj verjetno, da bi bilo pooblastilo za dvig zapustnikovih denarnih sredstev zlorabljeno.

Upoštevaje v sodni praksi uveljavljeno domnevo, da denarna sredstva pripadajo imetniku računa, ter zgolj skope (splošne) trditve vdove v zvezi z obstojem skupnega premoženja na računu zapustnika, je verjetneje, da je imel zapustnik na svojem računu le svoje (posebno) premoženje, kot (tudi) skupno premoženje z ženo (vdovo).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se:

-v 2. točki izreka: na pravdo napoti A. A., naj zoper dedinji B. A. in C. A. uveljavlja, da v zapuščino ne spada zapustnikova terjatev do nje v višini 13.500 EUR,

-v 3. točki izreka: obveznost vložitve tožbe in predložitve dokazila naslovnemu sodišču naloži tudi dedinji A. A.

V preostalem delu (to je glede napotitve dedinj B. A. in C. A. na pravdo zoper sodedinjo A. A. glede vsote dvigov v višini 13.100 EUR) se pritožba zavrne in se sklep v tem izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek (1. točka izreka), dedinji B. A. in C. A. napotilo na pravdo zoper sodedinjo A. A. zaradi ugotovitve, da v zapuščino spadajo vsota dvigov od 22. 6. 2021 do 22. 11. 2023 z računa zapustnika v skupni višini 13.100 EUR in denarna sredstva v višini 13.500 EUR (2. točka izreka). Dedinjama je naložilo, naj tožbo vložita v 30 dneh od pravnomočnosti tega sklepa in o vloženi tožbi predložiti dokazilo naslovnemu sodišču (3. točka izreka).

2.Dedinji B. A. in C. A. (zapustnikovi vnukinji) sta zoper sklep vložili pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Pritožbenemu sodišču predlagata, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da se na pravdo zoper njiju napoti dedinjo A. A. (zapustnikovo vdovo) zaradi ugotovitve, da denarna sredstva v višini 27.000 EUR, ki jih je 29. 11. 2023 z računa zapustnika dvignila A. A., sodijo v skupno premoženje zakoncev, ter da ji iz tega naslova pripada polovica v višini 13.500 EUR. Podredno predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglašata pritožbene stroške.

2.Izrecno opozarjata na absolutno bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Povzemata navedbe, predloge in zahtevke strank med zapuščinskim postopkom, med drugim tudi, da sta zahtevali pridobitev podatkov o stanju na TRR dedinje A. A., ki na enak način predstavlja skupno premoženje zakoncev. Menita, da je na pravdo napotena napačna oseba. Dedinja A. A. namreč priznava, da dvignjena sredstva v višini 27.000 EUR sodijo v zapuščino ter da jih je ona dvignila z zapustnikovega računa, pri čemer pa jih v eni polovici izloča kot njen delež na skupnem premoženju zakoncev. Na pravdo, da denarna sredstva na posebnem računu zapustnika sodijo v skupno premoženje, mora biti zato napotena dedinja A. A. Ne gre za spor o tem, ali v zapuščino sodi 13.500 EUR, temveč, ali so denarna sredstva v višini 27.000 EUR skupno premoženje zakoncev ter kakšni so deleži zakoncev na tem premoženju in v kakšni višini gredo v zapuščino. Stanje tudi ni pravilno ugotovljeno glede zneska 13.100 EUR. Dedinja je bila edina pooblaščena za zapustnikov TRR in je tudi edina opravljala dvige na lokacijah K. in V., ki so se opravljali istočasno z nakupi v trgovinah, ki jih je lahko opravila edino ona. Sodna praksa se je že izrekla o tem, da zgolj bančno pooblastilo za razpolaganje z denarjem še ne pomeni volje zapustnika, da svoja denarna sredstva prenese v last pooblaščenke. Ni sporno, da je dedinja A. A. dvignila 13.100 EUR, ni pa jasno, ali je bil ta denar porabljen in za kakšen namen ter ali gre tudi v primeru teh denarnih sredstev za skupno premoženje. Pritožnici lahko v pravdi dokazujeta samo, da je dedinja A. A. dvignila sredstva in da so pri njej, vsega ostalega pa ne moreta, ker je v sferi A. A.

3.Dedinja A. A. v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in naložitev stroškov pritožbenega postopka pritožnicama. Kot bistveno navaja, da gre za spor glede obsega zapuščine in da pokojnik v času smrti ni bil lastnik dvignjenih zneskov. Ker denar ni bil dvignjen s TRR po zapustnikovi smrti, temveč prej, je dokazno breme na tistem, ki zatrjuje, da tudi dvignjeni denar predstavlja del zapuščine. Pritožnici morata dokazati, da je obseg zapustnikovega premoženja večji od ugotovljenega.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.V skladu z določbo prvega odstavka 213. člena ZD zapuščinsko sodišče na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, ZD ne vsebuje. Zapuščinsko sodišče mora tako pri presoji, katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, upoštevati podatke spisa, trditve strank in pravila o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.

6.Sodišče prve stopnje je pritožnici (zapustnikovi vnukinji) napotilo na pravdo glede obeh spornih zneskov - tako glede zneska 13.100 EUR (vsota dvigov z zapustnikovega računa v obdobju od 22. 6. 2021 do 22. 11. 2023) kot tudi glede zneska 13.500 EUR (polovica dvignjenih oz. prenešenih denarnih sredstev z zapustnikovega računa na račun A. A. (zapustnikove vdove)). Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je pravica zapustnikovih vnukinj manj verjetna, ker so bila denarna sredstva z zapustnikovega TRR dvignjena pred njegovo smrtjo in zapustnik ob smrti ni bil lastnik tega premoženja. To razlogovanje sodišča je pravilno le deloma.

7.Pritožbeni očitek glede absolutno bistvenih kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni konkretiziran, zato nanj ni mogoče odgovoriti bolj obširno kot z utemeljitvijo, da izpodbijani sklep vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki niso v nasprotju sami s seboj. Kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve, pa ti razlogi niso v celoti materialnopravno pravilni.

8.Odločitev o napotitvi na pravdo glede dvigov v skupnem znesku 13.100 EUR (pravno točneje: terjatve zapustnika do vdove v višini 13.100,00 EUR) je pravilna. Bolj verjetno namreč je, da denarna sredstva, ki jih ob zapustnikovi smrti ni bilo na njegovem računu, ne spadajo v zapuščino. Na pravdo se običajno napoti tistega dediča, ki trdi, da je stanje na zapustnikovem računu drugačno, kot ga izkazuje uradna evidenca

(ta dokazuje, da "dvigi", opravljeni pred zapustnikovo smrtjo, sodijo v zapuščino). Tako je v situacijah, ko bolj verjetno kaže na upravičene dvige denarnih sredstev s strani pooblaščenih oseb

oz. ko je manj verjetno, da bi bilo pooblastilo za dvig zapustnikovih denarnih sredstev zlorabljeno.

Te situacije so glede zneska 13.100 EUR primerljive s konkretnim primerom. Drugačen je namreč položaj, ko imamo pred seboj verjeten neupravičen dvig sredstev, ki ga je opravila točno določena oseba

(tako je glede zneska 13.500 EUR, kot je pojasnjeno v naslednji točki obrazložitve). Glede na to, da vdova, ki je bila sicer pooblaščena za zapustnikov račun, dvigov v skupni višini 13.100 EUR ne priznava in je med dedinjami sporno, kdo je te dvige sploh opravil, sta vnukinji tisti, ki morata dokazati, da je dvige dejansko opravila vdova in da niso bili upravičeni. Obstoj zapustnikove terjatve v znesku 13.100 EUR do vdove sta dolžni dokazovati vnukinji, saj onidve dokazujeta obstoj pozitivnega dejstva (to je, da je neupravičene dvige opravila določena oseba, ne pa, da jih ni opravila). Onidve tudi izkazujeta interes, da se znesek 13.100 EUR vključi v zapuščino in v primeru, da pravdo izgubita ali tožbe ne vložita, ta znesek ne bo sodil v zapuščino (kot tudi kaže stanje na zapustnikovem računu).

9.Pritožnici pa utemeljeno opozarjata, da glede prenakazila 13.500 EUR na pravdo ne bi smeli biti napoteni onidve. Glede teh denarnih sredstev velja drugače - bolj verjetno je, da si je vdova neupravičeno prenakazala ta zapustnikova sredstva. Gre za polovico od 27.000 EUR, kolikor si je nesporno nakazala z zapustnikovega računa na svoj račun. Teh 13.500 EUR vdova izloča iz zapuščine z utemeljitvijo, da gre za njen polovični delež na skupnem premoženju zakoncev, bolj konkretnih trditev o tem premoženju ne poda. Smiselno s tem trdi, da njej prenakazanih 13.500 EUR ne pomeni zapustnikove terjatve do nje, ker si jih je prenakazala upravičeno. Upravičeno zato, ker da denar v resnici ni bil zapustnikov, marveč njen, kot delež skupnega premoženja nje in zapustnika. Upoštevaje v sodni praksi uveljavljeno domnevo, da denarna sredstva pripadajo imetniku računa, ter zgolj skope (splošne) trditve vdove v zvezi z obstojem skupnega premoženja na računu zapustnika, je verjetneje, da je imel zapustnik na svojem računu le svoje (posebno) premoženje in ne tudi tistega, ki je skupno premoženje njega in žene (vdove). Zgolj zakonska zveza zapustnika in (zdaj) vdove namreč še ne utemeljuje domneve o obstoju njunega skupnega premoženja na zapustnikovem računu (67. člen Družinskega zakonika (DZ)).

Zato je glede na trenutno znane podatke verjetneje, da je vdovi prenakazani znesek 27.000 EUR pomenil posebno premoženje zapustnika in ne njunega skupnega. Med dediči je sporna le še pripadnost polovice tega prenakazila (13.500), kajti za drugo polovico je vdova priznala, da gre za zapustnikovo terjatev do nje. Glede te druge - sporne - polovice prenakazila (ki torej prav tako znaša 13.500 EUR), je pravica vdove potemtakem manj verjetna in je na pravdo treba napotiti njo. Ona je tista, ki mora dokazati, da zapustnikova terjatev do nje v višini 13.500 EUR ne obstaja - in torej ne spada v zapuščino -, ker so prenakazana sredstva v tej višini v resnici njena (natančneje: pomenijo njen delež na skupnem premoženju, ki sta ga z delom pridobila skupaj s pokojnim zakoncem). Če vdova tožbe ne bo vložila, bo o dedovanju odločeno brez upoštevanja njene zahteve za izločitev (četrti odstavek 213. člena ZD). Štelo se bo torej, da spada terjatev zapustnika do vdove v višini 13.500,00 EUR (in s tem celotno prenakazilo 27.000 EUR z dne 29. 11. 2023) v zapuščino.

10.V zvezi s pritožbeno navedbo vnukinj, da sta zahtevali pridobitev podatkov o stanju na vdovinem TRR, ki na enak način predstavlja skupno premoženje zakoncev, bo moralo sodišče v nadaljevanju postopka razjasniti, ali in v kolikšnem znesku vnukinji uveljavljata, da sodi v zapuščino tudi del denarnih sredstev na vdovinem računu. V primeru dovolj konkretiziranega zahtevka dedinj bo treba sprejeti ustrezno odločitev o napotitvi na pravdo tudi glede tega premoženja.

11.Glede na navedeno je bilo treba pritožbi delno ugoditi ter izpodbijani sklep v 2. in 3. točki izreka ustrezno spremeniti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V preostalem delu pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 163. členom ZD), zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

12.Izpodbijani sklep ni končni sklep v tem postopku. O stroških, ki so nastali z vložitvijo pritožbe in odgovora na pritožbo, bo zato odločalo sodišče prve stopnje ob izdaji končnega sklepa (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

1VSL sklep I Cp 1087/2012 z dne 25. 4. 2012

2Primerjaj VSL sklep I Cp 1759/2023 z dne 10. 11. 2023, VSL sklep II Cp 1856/2013 z dne 3. 7. 2013 in VSL sklep I Cp 2139/2018 z dne 13. 2. 2019.

3Npr. ko je bolj verjetno, da gre za posebno premoženje vdove na računu zapustnika (VSL sklep II Cp 2839/2017 z dne 9. 5. 2018) ali ko je bolj verjetno, da so bili dvigi opravljeni v skladu s pooblastilom zapustnika in denar porabljen zanj (VSM sklep I Cp 216/2023 z dne 18. 4. 2023, VSL sklep II Cp 1733/2022 z dne 8. 11. 2022, VSM sklep I Cp 968/2016 z dne 29. 11. 2016).

4VSL sklep I Cp 1182/2023 z dne 16. 10. 2023

5V teh primerih se napoti dedinjo (pooblaščenko), ki je nesporno dvignila sredstva z zapustnikovega računa (VSL sklep I Cp 1245/2016 z dne 7. 9. 2016 in VSL sklep I Cp 290/2021 z dne 25. 3. 2021).

6Primerjaj VSL sklep II Cp 2024/2020 z dne 22. 12. 2020 in VSL sklep II Cp 616/2018 z dne 29. 8. 2018, v katerih je sicer šlo za zunajzakonsko skupnost z zapustnikom.

7Obseg zapuščine so tudi terjatve, ki jih je zapustnik imel na dan smrti do dedičev, torej terjatve, ki predstavljajo dvig zapustnikovih sredstev pred njegovo smrtjo brez pravne podlage (tako VSL sklep I Cp 290/2021 z dne 25. 3. 2021).

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 213, 213/1, 213/4 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.