Jedro

Tožnica je tožbo (naslovljeno kot pritožba) kljub pravilnemu pravnemu pouku vložila pri tožencu, kasneje se je pri tožencu tudi ustno zglasila in podala izjavo, naj se njena vloga obravnava kot tožba. Ta vloga oziroma tožba je na sodišče prispela šele po izteku 30-dnevnega roka od vročitve dokončne odločbe toženca tožnici, zaradi česar jo je sodišče utemeljeno zavrglo kot prepozno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnice, ki jo je ta vložila zoper odločbo toženca z dne 27. 5. 2010. Zoper sklep o zavrženju tožbe se pravočasno pritožuje tožnica in v laični pritožbi navaja, da je 16. 6. 2010 pri Območni enoti toženke v ... pravočasno vložila pritožbo z obrazložitvijo, da je bila pri izračunu pokojnine oškodovana, ker ji ni bila upoštevana celotna pokojninska doba. Zahtevala je obnovo postopka in, da se njena pritožba smatra kot tožba. Meni, da tožba ni bila zamujena, saj je v roku ukrepala, v kolikor pa je bila zaradi nevestnega dela njena zadeva kasneje posredovana sodišču, to ni njena krivda.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo kršitev določb, ki jih pritožbeno sodišče ugotavlja po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je tožbo tožnice zavrglo, ker je bila vložena prepozno.

Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožba vložena prepozno. Kakor izhaja iz spisa je tožnica dne 16. 6. 2010 vložila pritožbo zoper odločbo toženca z dne 27. 5. 2010 pri tožencu, se pri njemu zglasila dne 14. 7. 2010 in na zapisnik podala ustno izjavo naj se njena pritožbo obravnava kot tožba. Tožba je na sodišče prispela šele 6. 1. 2011. Tožba bi bila vložena pravočasno v kolikor bi jo tožnica vložila v 30 dneh od vročitve dokončne odločbe. ZDSS-1 v 72. čl. določa, da se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Navedeni rok je prekluzivne narave, je materialni rok torej ni podaljšljiv. Tožba je bila tako vložena prepozno in jo je zato sodišče prve stopnje, v skladu z 1. odst. 274. čl. ZPP, moralo zavreči. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je dokončna odločba imela pravni pouk v katerem je navedeno, da lahko tožnica uveljavlja sodno varstvo zoper to odločbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Komenskega 7, v roku 30 dni od vročitve te odločbe. V skladu s 112. čl. ZPP se šteje, da je vloga, ki je vezana na rok vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Ravnanje tožnice, ko je vlogo naslovila k toženki, ne pa na sodišče je bilo napačno.

Na podlagi navedenega in v skladu s 2. toč. 365. čl. ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.