Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali namestnika vežejo določila pogodbe o naročilu, sklenjene med naročiteljem in prevzemnikom naročila.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali namestnika vežejo določila pogodbe o naročilu, sklenjene med naročiteljem in prevzemnikom naročila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti zoper vse tožence ter odločilo še o pravdnih stroških. Zahtevek zoper prvega toženca in drugo toženko je presojalo na podlagi poslovne odškodninske odgovornosti, zahtevek zoper tretjega toženca pa na podlagi neposlovne odškodninske odgovornosti. Obrazložilo je, da je potrebno uporabiti drugi in tretji odstavek 753. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), katerih zakonski dejanski stan je v konkretnem primeru izpolnjen, pogodbi, ki so ju sklenili tožnica ter prvi toženec in druga toženka, pa ne določata obveznosti rejcev v primeru, ko nista sposobna zagotoviti nadaljnje reje. Prvi toženec in druga toženka nista ravnala protipravno, ko sta obvestila veterinarsko inšpekcijo in se nato po odredbi le-te odločila za premik živali k drugemu kmetu, t.j. tretjemu tožencu. Prvi toženec in druga toženka sta bila v dobri veri, da gredo živali v nadaljnjo rejo, A. A., ki je živino za tretjega toženca prevzela, pa sta opozorila, da je del živine v lasti blagovnih rezerv. Zgolj opustitev takojšnje obvestitve tožnice o premiku živine pa jima ni šteti v škodo, saj glede na hitro prodajo živine tudi takojšnje obvestilo škode ne bi moglo preprečiti. Tretji toženec pa je ravnal protipravno, saj je vedoč, da je del živine v lasti Zavoda RS za blagovne rezerve, odobril prodajo oz. prodal tujo živino brez dovoljenja lastnika. Vendar pa tožnica zoper tretjega toženca ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede odškodninske predpostavke škode, saj je zoper vse tožence zahtevala povračilo škode, ki ji pripada po pogodbah, katerih pogodbena stranka pa tretji toženec ni bil, zato ga ne zavezujejo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. V obrazložitvi se je v celoti strinjalo s sodiščem prve stopnje, dodatno pa je še navedlo, da je bila tožnica seznanjena s tem, da je prišlo do premika živine in da ni nasprotovala izbiri namestnika.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. P ostavlja naslednja vprašanja:

(1)

ali je glede na navedena pogodbena določila ter obveznosti rejca slednjemu dopustno brez predhodnega obvestila ali odobritve naročnika izbrati namestnika izvršitve naročila; (2) ali je z izbiro oziroma prepustitvijo izvršitve naročila prost obveznosti in odgovornosti kot mandantar iz pogodbe o naročilu naproti naročniku; (3) ali gre za prepustitev izvrševanja naročila namestniku v primeru, ko mandantar kljub izbiri namestnika še naprej sam izvršuje mandat; (4) ali gre v razmerju med naročnikom in namestnikom za pogodbeno razmerje in ali namestnika vežejo določila pogodbe o naročilu, sklenjene z mandatarjem; (5) ali je mandatar dolžan obvestiti naročnika o prepustitvi izvršitve naročila drugemu; (6) ali lahko mandatar glede na prvi in drugi odstavek 753. člena ZOR in pogodbene določbe brez predhodnega soglasja in vednosti naročnika namestniku zaupa izvršitev mandata, ki je v dolgoročnem izpolnjevanju pogodbenih obveznosti; (7) ali je glede na navedena pogodbena določila ter zakonske obveznosti mandatar dolžan naročnika obvestiti o nastopu okoliščin, ki vplivajo na izpolnitev mandata. Navaja, da se z navedenimi vprašanji Vrhovno sodišče še ni ukvarjalo, sodišči prve in druge stopnje pa sta zmotno uporabili materialno pravo pri presoji pravic in obveznosti rejcev po sklenjenih pogodbah v povezavi s prvim, drugim in tretjim odstavkom 753. člena ZOR. Tako pogodbena določila omejujejo uporabo drugega odstavka 753. člena ZOR. Prav tako pogodbena ureditev določa obveznost rejca, da zagotavlja obstoj v rejo danega kontingenta živali. Tožnica uveljavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče prve stopnje brez obrazložitve ni izvedlo predlaganih dokazov, česar pa tudi sodišče druge stopnje ni odpravilo.

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).