Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba I U 1315/2012

ECLI:SI:UPRS:2013:I.U.1315.2012 Upravni oddelek

ureditev meje evidentiranje urejene meje mejna obravnava udeležba na mejni obravnavi vabilo na mejno obravnavo načelo zaslišanja stranke
Upravno sodišče
23. april 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

S ponovnim vabilom na mejno obravnavo, ki je bilo tožniku poslano pravočasno in na pravilen naslov, je prvostopni organ tožniku omogočil sodelovanje na mejni obravnavi in mu s tem tudi omogočil, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Dejstvo, da tožnik ponovnega vabila ni dvignil in se mejne obravnave ni udeležil, pa na zakonitost izpodbijane odločbe ne vpliva, saj geodetsko podjetje lahko opravi mejno obravnavo kljub odsotnosti lastnika, pod pogojem, da je bil ta predhodno pravilno vabljen. Vabil na mejno obravnavo ni treba vročati osebno, poleg tega pa je bilo drugo vabilo tožniku poslano več kot mesec dni pred izvedbo mejne obravnave, torej pravočasno, zato je prvostopni organ pravilno štel, da je bila tožniku zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi in to tudi ustrezno obrazložil s sklicevanjem na dokazila, ki so del elaborata. Namen zakonskih določb o vabljenju namreč ni zgolj v formalnosti, kot to razume tožnik, pač pa vendarle (tudi) v zagotovitvi lastniku, da se na mejno obravnavo ustrezno pripravi in se je tudi udeleži.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se v katastrski občini 2131 Stražišče kot urejen evidentira del meje parcele 671 s sosednjimi parcelami 657/4, 669/1, 670/2, 672, 674/1 in 674/2 v katastrski občini ... in parcelami 1476, 1477, 1480, 1481, 1484, 1485, 1487, 2790/1, 1488/10 in 2901 v katastrski občini ... (1. točka izreka), da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga k temu aktu in da so urejene meje označene poudarjeno (2. točka izreka) ter da stroškov postopka ni (3. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je postopek uvedel na zahtevo A.A. in B.B., solastnikov parc. št. 671, k.o. ... Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnikom o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje X., C.C., s.p. Organ je z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo ugotovil, da sta vlagatelja zahteve lastnika parcele 671, k.o. ... (28. in 48. člen ZEN). Ugotovil je tudi, da je bil zahtevi priložen ustrezen elaborat, z vsebino, kot jo predpisujeta ZEN in Pravilnik. Iz elaborata je razvidno, katere stranke so kot lastniki oziroma upravljavci parcel sodelovali v postopku, med drugim, da je za parcelo št. 1480, k.o. ..., v postopku sodeloval kot njen solastnik tudi tožnik. Za vse v postopku sodelujoče stranke kot lastnike parcel, katerih meja se je urejala, ter kot lastnike sosednjih parcel, je ugotovil, da so bile na dan mejne obravnave vpisane kot lastniki v zemljiški knjigi. Stranke, ki se mejne obravnave niso udeležile, je organ v skladu s 36. členom ZEN povabil k izjavi o poteku meje. Tožnik je dne 21. 9. 2011 v za to določenem roku podal izjavo, da se s potekom predlagane meje ne strinja, ker mu ni bilo omogočeno sodelovanje na mejni obravnavi. Organ je zato 27. 9. 2011 izdal poziv, št. 02112-75/2011/12, in naložil pooblaščenemu geodetu, naj tožniku omogoči sodelovanje na mejni obravnavi, vendar tožnik na pošti ponovno ni dvignil vabila. Zato je skladno s 37. členom ZEN organ razpisal ustno obravnavo, vendar je ta del meje tudi po izvedeni ustni obravnavi ostal sporen, ker se tožnik kot solastnik parcele št. 1480, k.o. ..., ni strinjal s potekom predlagane meje, dogovora o drugačni meji, ki še vedno ne bi odstopala od meje po podatkih zemljiškega katastra, pa ni bilo moč doseči. Organ je zato tožniku poslal pisni poziv, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni začne sodni postopek ureditve meje in o tem obvesti geodetsko upravo. Ker pozvani sodnega postopka v postavljenem roku ni začel, čeprav je bil opozorjen na pravne posledice nesprožitve postopka, je organ v skladu s četrtim odstavkom 39. člena ZEN štel, da se tožnik strinja s potekom predlagane meje.

Drugostopni organ je zavrnil tožnikovo pritožbo in zahtevo za vračilo plačane upravne takse za pritožbo v znesku 18,12 EUR. V obrazložitvi je povzel potek postopka pred organom prve stopnje in še navedel, da je iz dokazila o oddani pošti razvidno, da je bilo vabilo tožniku poslano skladno z ZEN, torej pravilno in pravočasno, prav tako pa je prvostopni organ skladno s 37. členom ZEN opravil ustno obravnavo. Iz navedenega je razvidno, da je imel tožnik možnost sodelovanja v vseh fazah postopka, prav tako pa je bil v pozivu k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje opozorjen na posledice v primeru, če sodnega postopka v roku ne sproži. V zvezi z vrnitvijo upravne takse je pojasnil, da so primeri oprostitve njenega plačila določeni v 21. do 28. členu Zakona o upravnih taksah (v nadaljevanju ZUT), tožnik pa razloga za oprostitev plačila v pritožbi ni navedel, zato je bilo treba njegovo zahtevo zavrniti.

Tožnik je vložil tožbo zoper prvostopno odločbo ter 2. točko drugostopne odločbe, s katero je toženka zavrnila njegovo zahtevo za vračilo plačane upravne takse. V tožbi je navedel, da je prvostopni organ napačno ugotovil, da naj bi mu bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi, ki je bila razpisana na dan 21. 7. 2011. V posledici napačne ugotovitve o tem dejstvu je tudi celotno nadaljnje postopanje organa v neskladju z zakonom in zato nezakonito. Vabilo na mejno obravnavo je prevzel na pošti v zakonitem roku, to je 25. 7. 2011, kar je 4 dni po izvedeni mejni obravnavi. Prvostopni organ je svojo ugotovitev, da mu je bila zagotovljena udeležba na mejni obravnavi, utemeljil le z navedbo, da naj bi bilo to razvidno iz dokazil o vabljenju oziroma da je v elaboratu ureditve meje priloženo popolno dokazilo, da naj bi bilo vabilo oddano na pošto tako, da je bilo lastniku omogočeno sodelovanje na mejni obravnavi. Svoje odločitve o pravilnem vabljenju organ ni konkretno dokazal oziroma je celo prišel sam sebi v nasprotje, ko je v izpodbijani odločbi navedel, da je po mejni obravnavi s pozivom, št. 02112-75/2011/12, pozval geodetsko podjetje, da tožniku omogoči sodelovanje na mejni obravnavi. Takšen poziv je v nasprotju z ZEN, ker zakon ne nalaga, niti ne omogoča, da bi organ naknadno pozval geodetsko podjetje, da na mejne obravnave povabi še tiste, ki se mejne obravnave niso udeležili. To je le dokaz, da je organ priznal, da tožniku ni bila zagotovljena udeležba na mejni obravnavi. Izpodbijana odločba je zato v nasprotju s 35. členom ZEN. Nezakonito in zavajajoče je tudi ravnanje organa, ki je, namesto da bi zavrnil zahtevo za evidentiranje meje iz razloga, ker tožniku ni bila zagotovljena udeležba na mejni obravnavi, dalje vodil postopek tako, kot da je bil tožnik pravilno vabljen, vendar se je ni udeležil. Organ mu je namreč vročil vabilo k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje v skladu s 36. členom ZEN, ki pa se nanaša le na primere, ko so bili lastniki pravilno vabljeni na mejno obravnavo, pa se je niso udeležili. Po ZEN se v postopku, ki ga vodi geodetska uprava, lahko opravi le ustna obravnava in to le v uradnih prostorih in nikakršna mejna obravnava. Tudi napotitev na sodni postopek po 39. členu ZEN se nanaša na primer nestrinjanja z mejo in ne na primer, ko vsem lastnikom ni bila omogočena udeležba na mejni obravnavi. Tožniku je bila s takšnim ravnanjem grobo kršena pravica do enakega varovanja pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katerega med drugim izhaja tudi pravica stranke do izjavljanja v postopku.

Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Stranka z interesom B. d.o.o. je v odgovoru na tožbo navedla, da je tožnik res prevzel vabilo na pošti 25. 7. 2011, torej štiri dni po opravljeni mejni obravnavi, vendar pa iz njegovih trditev in predloženih dokazil izhaja, da je bilo vabilo na pošti oddano že 8. 7. 2011, torej dovolj časa pred mejno obravnavo, da bi se tožnik lahko seznanil z vabilom in se omenjene mejne obravnave tudi udeležil. Ker je bilo vabilo na pošto Radovljica oddano priporočeno v petek 8. 7. 2011, je imel tožnik že naslednji dan ali najkasneje v ponedeljek 11. 7. 2011 možnost, da ga dvigne, torej vsaj 8 dni pred mejno obravnavo. Da za omenjeno obravnavo ni vedel ter se je ni udeležil, je torej krivda povsem na strani tožnika, zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Ostale stranke z interesom D.D., E.E., A.,A., B.B., F.F., G.G., H.H., I.I., C., J.J., D., K.K., L.L., M.M., N.N., O.O., P.P., R.R. in S.S. na tožbo niso odgovorile.

Tožba ni utemeljena.

V konkretni zadevi je sporno vprašanje, ali je bila tožniku dana možnost sodelovanja na mejni obravnavi.

Po četrtem odstavku 30. člena ZEN morajo biti lastniki parcel vabljeni na mejno obravnavo vsaj osem dni pred njeno izvedbo, v vabilu pa je treba navesti zakonite posledice izostanka z mejne obravnave. Za lastnike parcel, ki se niso udeležili mejne obravnave, mora geodetsko podjetje dokazati, da so bili pravilno vabljeni. Kot dokazilo štejejo vročilnica ali poštna knjiga, z navedbo naslova stalnega prebivališča lastnika, ki ga vodi pristojna služba. Dokazilo je popolno, če je razviden popoln naslov, datum odposlanega vabila, vrsta in številka dokumenta ter žig oddajne pošte, in če je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da ga lastnik prejme vsaj osem dni pred datumom izvedbe mejne obravnave (peti odstavek 30. člena ZEN). Po prvem odstavku 35. člen ZEN geodetska uprava po prejemu zahteve za evidentiranje urejene meje najprej preizkusi, ali elaborat ureditve meje vsebuje vse predpisane sestavine (določene v drugem odstavku 29. člena ZEN in v 8. členu Pravilnika o urejanju meje ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru) in, ali podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru. Geodetska uprava tudi preveri, ali je bila lastniku parcele, katere meja se ureja, in lastnikom sosednjih parcel, ki so na dan izvedbe mejne obravnave kot lastniki vpisani v zemljiško knjigo, zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi.

Tožnikov ugovor, da mu ni bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi, ni utemeljen. Iz listin upravnega spisa namreč izhaja, da je prvostopni organ v skladu s 35. členom ZEN po prejemu vloge za evidentiranje urejene meje opravil preizkus elaborata in tožnika, tako kot ostale stranke v postopku, ki se mejne obravnave niso udeležile, v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZEN povabil, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje. Na takšen poziv pa je tožnik ugovarjal, da se z ureditvijo meje ne strinja, ker mu je bilo onemogočeno sodelovanje na mejni obravnavi (izjava z dne 20. 9. 2011). Navedeno med strankami postopka ni sporno. Sporno tudi ni, da je prvostopni organ na podlagi takšnega tožnikovega ugovora na podlagi drugega odstavka 35. člena ZEN pooblaščenega geodeta pozval, da tožniku omogoči sodelovanje na mejni obravnavi, kar je geodet tudi storil in tožniku ponovno poslal vabilo na mejno obravnavo, ki je potekala 7. 11. 2011. Vabilo je bilo poslano priporočeno s povratnico 5. 10. 2011, pošiljka pa se je dne 22. 10. 2011 vrnila z s pripisom „ni dvignil“. S ponovnim vabilom na mejno obravnavo, ki je bilo tožniku poslano pravočasno in na pravilen naslov, je tako upravni organ po mnenju sodišča tožniku omogočil sodelovanje na mejni obravnavi in mu s tem tudi omogočil, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP)). S tem tako tožniku tudi ni bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Dejstvo, da tožnik ponovnega vabila ni dvignil in se mejne obravnave ni udeležil, pa na zakonitost izpodbijane odločbe ne vpliva, saj geodetsko podjetje lahko opravi mejno obravnavo kljub odsotnosti lastnika, pod pogojem, da je bil ta predhodno pravilno vabljen. Vabil na mejno obravnavo ni treba vročati osebno, poleg tega pa je bilo drugo vabilo tožniku poslano več kot mesec dni pred izvedbo mejne obravnave, torej pravočasno, tožnik pa tudi ne zatrjuje morebitnih drugih nepravilnosti pri vročanju predmetnega vabila (npr. da bi bilo poslano na napačen naslov ali da je bil dalj časa odsoten in zato vabila ni mogel prevzeti), zato je upravni organ pravilno štel, da je bila tožniku zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi in to tudi ustrezno obrazložil s sklicevanjem na dokazila, ki so del elaborata (popis oddanih pošiljk z dne 8. 7. 2011 in dne 22. 10. 2011 vrnjena priporočena pošiljka z vabilom na mejno obravnavo). Namen zakonskih določb o vabljenju namreč ni zgolj v formalnosti, kot to razume tožnik, pač pa vendarle (tudi) v zagotovitvi lastniku, da se na mejno obravnavo ustrezno pripravi in se je tudi udeleži. Ker je bil tožnik po navedenem z vabilom z dne 5. 10. 2011 pravilno vabljen na mejno obravnavo, so posledično neutemeljeni ostali tožbeni ugovori glede nepravilnosti pri nadaljnjem vodenju postopka. Prvostopni organ je imel v 36. do 40. členu ZEN pravno podlago za razpis ustne obravnave, ker pa je tudi po tem potek meje ostal sporen, je tožnika, ki se s predlagano mejo edini ni strinjal, v skladu z 39. členom ZEN pravilno pozval k sprožitvi sodnega postopka urejanja meje v za to določenem roku. Dejstvu, da sodnega postopka ni sprožil, pa tožnik ne ugovarja.

Po presoji sodišča je drugostopni organ tudi pravilno zavrnil tožnikovo zahtevo za povrnitev upravne prakse za pritožbo v znesku 18,12 EUR. Pravico do vračila takse za pritožbo ali drugo pravno sredstvo ima po prvem odstavku 17. člena ZUT le stranka, katere pritožbi je organ ugodil, tožnikova pritožba pa je bila kot neutemeljena zavrnjena. V zvezi z ugovorom, da je bil prisiljen vložiti pritožbo zoper nezakonito odločbo organa prve stopnje, pa sodišče tožniku še pojasnjuje, da morebitna nepravilna odločitev prvostopnega organa sama po sebi ne predpostavlja krivdnega ravnanja organa, zaradi katerega bi bil tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka, vključno z upravno takso.

Ker je bil po presoji sodišča postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen ter je tudi izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia