Jedro

Napake pri vročanju ne predstavljajo razloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Pritrditi je pritožbenim navedbam, da ZPP ne predvideva vročanja po elektronski pošti, za katerega je zaprosil pooblaščenec tožnika, ni pa mogoče prezreti, da je sodišče v konkretni zadevi zaradi specifičnih zdravstvenih okoliščin pooblaščenca njegovi prošnji za tak način obveščanja vsaj konkludentno ugodilo in mu vabilo na narok 18. 6. 2024 vročilo na njegov elektronski naslov. Pooblaščenec tožnika je zato utemeljeno in upravičeno pričakoval, da mu bodo tudi obvestila o morebitnem preklicu in preložitvi tega naroka vročena po isti poti, kljub temu pa mu je bilo vabilo na narok 14. 6. 2024 vročano le po redni pošti.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 2. 7. 2024 zavrne.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu tožnika za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo in pravdo vrnilo v stanje pred narokom za glavno obravnavo z dne 14. 6. 2024.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP. Toženec vztraja, da komunikacija med sodiščem in stranko po elektronski pošti ni predvidena, zato je logično, da je bilo pisanje vročeno le po redni pošti. Navaja, da je pooblaščenec tožnika šele na naroku za obravnavo predloga pričel zatrjevati, da obvestila o preklicu naroka z dne 18. 6. 2024 in razpisa novega za dne 14. 6. 2024 ni prejel. Prav tako je šele na naroku navedel, da ima prostore v stavbi več drugih odvetnikov, da se zgodijo napake pri vročanju ter da se je verjetno to zgodilo tudi v konkretnem primeru. Meni, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen in opravičljivega razloga za zamudo tožnik ni izkazal. Sodišče je pooblaščencu tožnika nekritično verjelo, da je bilo pisanje lahko vrženo v hišni predalčnik drugega odvetnika. Ob tem je zanemarilo, da je bilo vabilo izkazano kot vročeno, ne v predlogu ne na naroku pa pooblaščenec ni konkretno zatrjeval, komu naj bi bila pošta pomotoma vročena. Če bi res prišlo do tega, bi ga odvetnik, ki je pošto pomotoma prejel, gotovo kolegialno obvestil o napaki ali pa mu pošto vrgel v predalčnik. Na naroku je pooblaščenec v želji po pozitivnem izidu postopka povsem pavšalno navajal in ugibal, kaj se je zgodilo s pošiljko, za to pa ni predložil nobenega dokaza (zaslišanja odvetnika, ki naj bi mu bilo pisanje vročeno in ga o prejemu ni obvestil). Splošno zaslišanje odvetnikov v stavbi je sodišče pravilno zavrnilo kot nerelevantno, saj pavšalno pričanje, da se morda kdaj kakšna pošta založi, ne dokazuje, da se je to zgodilo tudi v konkretnem primeru. Pavšalne navedbe, da pošiljke ni prejel in da je možno, da je bila vložena v drug predalčnik, tako ne vzdržijo standarda opravičljive in izkazane zamude. Ni mogoče slediti razlagi sodišča, da se je pošta očitno izgubila, saj tožnik tega ni zatrjeval in je sodišče preseglo njegovo trditveno podlago, prav tako pa mu je brez dokazil verjelo, da je bila pošta pomotoma vročena drugemu odvetniku. Razlogi sklepa so zato sami s seboj v nasprotju in je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka. Toženec predlaga spremembo sklepa tako, da se tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrne, ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Obravnavani predlog za vrnitev v prejšnje stanje se nanaša na narok, ki ga je sodišče prve stopnje opravilo (in zaključilo) 14. 6. 2024.

6.Tožnik v predlogu navaja, da je bil narok po številnih preklicih in preložitvah razpisan za 4. 4. 2024, vendar je pooblaščenec tožnika zaradi urgentnega zdravstvenega stanja (težave s hrbtenico, ki so privedle do nujne operacije) in nezmožnosti pristopa na ta narok telefonsko kontaktiral razpravljajočo sodnico in prosil za preložitev naroka na čas po 1. 6. 2024. Predlogu je bilo ugodeno in narok preklican, z elektronsko pošto 5. 4. 2024 pa je pooblaščenec sodišču za odsotnost predložil tudi dokazila. V tem sporočilu je prosil, če se mu lahko obvestilo o preklicu naroka in razpisu novega posreduje na elektronski naslov, saj zaradi zdravstvenega stanja nima dostopa do redne pošte. Po elektronski pošti je nato 9. 4. 2024 prejel obvestilo o preložitvi naroka na 18. 6. 2024 skupaj z vabilom za tožnika. Od navedenega dne dalje pooblaščenec tožnika kljub prej pojasnjenemu s strani sodišča ni prejel nobenega elektronskega obvestila, da bi bil tudi narok 18. 6. 2024 preklican in preložen, prav tako po vrnitvi na delo med obilico pošte ni prejel nobenega pisnega obvestila o tem. Dne 17. 6. 2024 je pooblaščenec ob pregledu elektronskih podatkov o razpisanih narokih za tekoči teden opazil, da naroka za 18. 6. 2024 ni na seznamu, ob telefonski preverbi na vpisniku mu je bilo pojasnjeno, da je bil narok izveden že 14. 6. 2024. Ob vpogledu v spis je presenečen ugotovil, da je bil postopek takrat tudi zaključen.

7.Na naroku za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje je pri svojih navedbah vztrajal in poudaril, da je ob izrednih zdravstvenih razmerah utemeljeno pričakoval, da bo o novi preložitvi naroka celo na zgodnejši datum od predvidenega obveščen na enak način, torej po elektronski pošti. Obvestila na tak način ni prejel, prav tako ga ni bilo v hišnem predalčniku, do katerega ima dostop samo pooblaščenec tožnika. Pojasnil je, da je v isti stavbi več odvetniških pisarn in se že leta v praksi dogaja, da poštar pisanja vloži v napačne predalčnike, predvideva, da je do tega prišlo tudi v predmetni situaciji. Pritožil se je že na pošto, kjer so mu pojasnili le, da se zaradi kadrovske stiske poštarji veliko menjavajo in prihaja do napak. Ob vložitvi v napačni predalčnik si zato pisanja odvetniške pisarne osebno izmenjajo, v konkretnem primeru pa do tega ni prišlo zaradi odsotnosti pooblaščenca tožnika. Kaj se je zgodilo s pošiljko, pooblaščenec ne ve, lahko le pojasni, da je ni prejel.

8.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedbe pooblaščenca tožnika prepoznalo kot verjetne in verodostojne ter štelo, da je bila njegova bolezen vzrok, da mu pošta dejansko ni bila vročena in se z njo ni mogel seznaniti, zamudo pa je mogoče pripisati bolezni in dejstvu, da je na naslovu več odvetnikov in občasno prihaja do zamenjave pošiljk. Zaključilo je, da kombinacija okoliščin, ki jih pooblaščenec ni sam zakrivil, predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP in je predlogu ugodilo.

9.Pritožba utemeljeno opozarja, da je izpodbijana odločitev materialnopravno napačna. Nesporno in izkazano urgentno zdravstveno stanje pooblaščenca, ki je sicer res obstajalo v času vročanja obvestila o preklicu naroka in razpisu novega, je bilo namreč v času izvedbe preloženega naroka že sanirano (na delo se je vrnil po 7. 6. 2024) in ni več predstavljalo razloga, ki bi pooblaščencu onemogočal pristop na narok 14. 6. 2024. Povedano drugače, zdravstveno stanje je pooblaščencu preprečilo le takojšnjo seznanitev z obvestilom o preložitvi naroka, ki mu ga je sodišče glede na podatke spisa vročalo po redni pošti, z obvestilom pa bi se glede na časovni odmik razpisanega naroka pooblaščenec lahko še pravočasno seznanil in se naroka tudi udeležil, če bi mu bilo obvestilo pravilno vročeno. Kot osnovni in bistveni razlog za nepristop na narok 14. 6. 2024 pooblaščenec tožnika uveljavlja ravno nepravilnosti in napake pri vročanju tega obvestila. Ob tem je pojasniti, da tako pravna teorija¹ kot obsežna sodna praksa² zastopata enotno in ustaljeno stališče, da nepravilno vročanje ne more biti upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, stranka pa lahko tako kršitev uveljavlja le v okviru možnosti, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve (in posledične nezmožnosti sodelovanja v postopku). Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je namreč opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar predpostavlja predhodno pravilno vročitev in že po naravi stvari izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče (oziroma pošta kot neposredni vročevalec).

10.Napake pri vročitvi, ki jih uveljavlja tožnik, tako ne morejo predstavljati podlage za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje in je že navedeno narekovalo ugoditev pritožbi.

11.Vendar pritožbeno sodišče ob tem poudarja, da je tožnik kljub neutemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje uspel vzbuditi zadosten dvom v pravilnost vročitve vabila na narok 14. 6. 2025, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Pritrditi je sicer pritožbenim navedbam, da ZPP ne predvideva vročanja po elektronski pošti, za katerega je zaprosil pooblaščenec tožnika, ni pa mogoče prezreti, da je sodišče v konkretni zadevi zaradi specifičnih zdravstvenih okoliščin pooblaščenca njegovi prošnji za tak način obveščanja vsaj konkludentno ugodilo in mu vabilo na narok 18. 6. 2024 vročilo na njegov elektronski naslov. Pooblaščenec tožnika je zato utemeljeno in upravičeno pričakoval, da mu bodo tudi obvestila o morebitnem preklicu in preložitvi tega naroka vročena po isti poti, kljub temu pa mu je bilo vabilo na narok 14. 6. 2024 vročano le po redni pošti. V zvezi s to vročitvijo je pooblaščenec že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje trdil, da vabila ni prejel, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je to prvič uveljavljal šele na naroku. Pooblaščenec je tudi zaslišan kot priča prepričljivo izpovedal, da vabila med v času bolniškega staleža prejeto pošto ni bilo, konkretno in obširno je tudi pojasnil stanje hišnih predalčnikov v poslovni stavbi, kjer ima pisarno on in več drugih odvetnikov, ter do kakšnih napak pri vlaganju v hišne predalčnike prihaja zaradi neskrbnega dela poštarjev, ki se zaradi kadrovske stiske veliko menjavajo.

12.Pritožbeni očitki, da so navedbe glede vročanja prepavšalne, se ob vsem pojasnjenem izkažejo za neutemeljene, zahteva, da bi moral pooblaščenec pojasniti, konkretno kateremu od drugih odvetnikov v stavbi naj bi bilo pisanje napačno vročeno, pa je glede na opisano situacijo prestroga. Pravilen je tako zaključek sodišča prve stopnje, da so navedbe pooblaščenca v zvezi z napačno vročitvijo verodostojne in verjetne, kar nenazadnje potrjuje tudi dejstvo, da je takoj po ugotovitvi, da naroka za 18. 6. 2024 ni na seznamu, okoliščine razpisa in izvedbe naroka na sodišču preveril tako telefonsko kot z vpogledom v spis (ni namreč videti razumnega razloga, zakaj bi to počel, če bi obvestilo o preložitvi naroka na 14. 6. 2024 dejansko prejel).

13.Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 2. 7. 2024 zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP). Ob pa tem pa še enkrat poudarja, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka glede na izkazan zadosten dvom v pravilnost vročitve in posledično nepravilno izvedbo naroka dne 14. 6. 2024 ugotovljeno kršitev ustrezno sanirati.

14.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče glede na njeno vezanost na uspeh v postopku pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

1A. Galič v Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2005, stran 476.

2Prim. VSRS Sodba II Ips 53/2003 z dne 22. 1. 2004, VSL sklep I Cpg 1658/2013 z dne 11. 12. 2013, VSL sklep I Ip 1537/2016 z dne 13. 7. 2016, VSL Sklep I Cpg 773/2020 z dne 16. 12. 2020, VSL Sklep II Ip 930/2021 z dne 7. 7. 2021, VSL Sklep I Cpg 153/2022 z dne 10. 5. 2022, VSL Sklep I Cp 807/2022 z dne 31. 5. 2022, VSL Sklep II Cp 775/2022 z dne 9. 6. 2022, VSL Sklep II Cp 1858/2022 z dne 19. 12. 2022, VSL Sklep I Ip 360/2024 z dne 9. 4. 2024 in številne druge.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 116

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.