Jedro

Če parcelacija zaradi ugotovitve, da razlastitev ni potrebna, ne bi bila izvedena, bo postopek za razlastitev na podlagi umika zahteve za razlastitev razlastitvene upravičenke ustavljen, s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka bodo tudi prenehale pravne posledice iz 3. odstavka 100. člena ZUreP-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravna enota Jesenice (prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo po ugotovitvi, da je izkazana javna korist, odločila o uvedbi postopka razlastitve dela nepremičnine s parc. št. 265/10 k.o. ..., v deležu do 3/8, na katerem je vknjižena lastninska pravica na ime tožnika, v korist Republike Slovenije ter dovolila izvedbo parcelacije na navedeni nepremičnini. V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja, da je Republika Slovenija 11. 12. 2009 vložila zahtevo za razlastitev dela nepremičnine s parc. št. 265/10 k.o. ..., v deležu do 3/8, na katerem je lastnik tožnik, v površini 16 m2. Razlastitvena upravičenka je v zahtevi navedla, da v skladu z 19. členom Zakona o javnih cestah (ZJC) pridobiva nepremičnine za gradnjo in rekonstrukcijo regionalne ceste R3-638/1131 Žirovnica – Begunje na odseku od Žirovnice do Zabreznice, da so se dela začela izvajati 1. 12. 2009, vendar so zaradi zimskih razmer začasno prekinjena in se bodo nadaljevala takoj, ko bodo vremenske razmere dopuščale, da je bila sporazumna pridobitev zemljišča, za katero zahteva razlastitev, neuspešna, zato predlaga izdajo odločbe o začetku razlastitvenega postopka ter da organ odloči o razlastitvi nepremičnine v korist Republike Slovenije ter da odloči o odškodnini. Zahtevi in njeni dopolnitvi je priložila vpogled v stanje zemljiške knjige za vlož. št. 267 k.o. ..., Odlok o občinskem lokacijskem načrtu skupnega pomena za izgradnjo pločnika, avtobusnih postajališč in rekonstrukcijo regionalne ceste Žirovnica – Begunje na odseku od Žirovnice do Zabreznice (Uradni list RS, št. 101/2006, v nadaljevanju: Odlok o LN), razlastitveni elaborat, načrt parcelacije, ponudbo za odkup nepremičnin z dne 24. 7. 2008 z dokazilom o prejemu ponudbe z dne 29. 7. 2008. Ob preizkusu zahteve je upravni organ ugotovil, da je vloga v smislu 98. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) popolna in v smislu 1. odstavka 94. člena tega zakona vložena po upravičeni osebi. Na ustni obravnavi 2. 3. 2009 je razlastitvena upravičenka zahtevo dopolnila z zahtevkom, naj se dovoli izvedba parcelacije. Tožnik je razlastitvi nasprotoval ter se ni strinjal z načinom izvedbe gradnje in samim načrtom. Po njegovem mnenju je predvidena izvedba neprimerna, ker zmanjšuje preglednost pri dostopanju iz vasi Selo na regionalno cesto Žirovnica – Begunje in ker se na delu zemljišča s površino 16 m2, ki je predviden za razlastitev, nahajajo komunalni vodi; poleg tega bi bilo za gradnjo in rekonstrukcijo ceste mogoče uporabiti srenjsko zemljišče v širini 11 metrov, ki leži nasproti njegove parcele in ki je bilo leta 1978 s strani takratnih lastnikov prisvojeno. Dosedanja izvedba gradnje tudi ni skladna z načrtom. Novozgrajena trasa je zamaknjena na sever proti njegovi parceli, na novo zarisano cestno telo, široko 11 metrov, pa je spet v škodo njegovega zemljišča. Predlagal je, da se vsi udeleženi v zadevi sestanejo na kraju samem, da bo svoje navedbe podal na terenu. Upravni organ se v nadaljevanju sklicuje na določbe 92., 1. do 3. odstavka 93., 100. in 101. člena ZUreP-1 ter te zakonske določbe citira. Ugotavlja, da iz predložene dokumentacije izhaja, da nepremičnina s parc. št. 265/10 k.o. ... spada v ureditveno območje, ki je zajeto v 2. odstavku 3. člena Odloka o LN in da je glede na navedene zakonske določbe javna korist izkazana. Iz razlastitvenega elaborata in načrta parcelacije je razvidno, da predlagani obseg nepremičnine za razlastitev ne presega meje, določene z lokacijskim načrtom. Lokacijski načrt predvideva širitev že obstoječe ceste, zato z drugo nepremičnino ni mogoče doseči istega namena. Kot izhaja iz dopolnitve zahteve za razlastitev, je sedanja regionalna cesta z vidika prometne varnosti neustrezno urejena, izvedba del je zato nujno potrebna zaradi varnosti peščev, glede na to pa upravni organ ocenjuje, da je javna korist v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. S ponudbo za odkup nepremičnin in z dokazilom o prejemu ponudbe pa je razlastitvena upravičenka izkazala, da je postopala v skladu s 97. členom ZUreP-1, zato je zahtevo za razlastitev smela vložiti. Pripomb tožnika v fazi odločanja o začetku razlastitvenega postopka po mnenju upravnega organa ni mogoče upoštevati; potek razširjene trase sledi trasi že obstoječe regionalne ceste in je določen z veljavnim odlokom, drugačna rešitev tako brez spremembe odloka ni mogoča; obstoju javne koristi pa tožnik niti ne ugovarja. Na podlagi odločbe ter v skladu z 2. odstavkom 100. člena ZUreP-1 se začetek razlastitvenega postopka zaznamuje v zemljiški knjigi. Izvedbo parcelacije je upravni organ dovolil na podlagi 1. odstavka 101. člena ZUreP-1, v skladu z zahtevo razlastitvene upravičenke, glede na to, da iz njene vloge izhaja, da predmet zahteve za razlastitev ni celotna parcela št. 265/10 k.o. ...

Ministrstvo za okolje in prostor (drugostopenjski organ) pa je odločbo prvostopenjskega organa dopolnilo v 1. točki izreka z natančno opredelitvijo razlastitvenega namena, zaradi katerega je izkazana javna korist za začetek postopka razlastitve, in sicer da je to gradnja in rekonstrukcija regionalne ceste R3-638/1131 Žirovnica – Begunje, na odseku od Žirovnice do Zabreznice, v preostalem pa tožnikovo pritožbo zavrnilo. Dopolnitev odločitve prvostopenjskega organa je utemeljil s sklicevanjem na 1. odstavek 100. člena ZUreP-1. V preostalem se je drugostopenjski organ strinjal z odločitvijo in razlogovanjem prvostopenjskega organa ter je kot neutemeljene zavrnil tudi vse pritožbene ugovore tožnika. Ker je tožnikova parcela zajeta v veljavnem lokacijskem načrtu, je izkazan javni interes za razlastitev. S pripombami, da bi trasa cesta morala potekati drugače, kot je določena v lokacijskem načrtu, glede na veljavni lokacijski načrt ne more uspeti. Brez ustrezne pravne podlage je tudi nezakonito posegati v parcelno stanje po zadnjem stanju zemljiškega katastra.

Tožnik v tožbi navaja, da je po 92. členu ZUreP-1 razlastitev dopustna le v javno korist pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna. Sklicuje se na svojo pritožbo z dne 20. 3. 2010 in dopolnitev z dne 16. 4. 2010 ter ju prilaga tožbi, prilaga pa še dogovor (gradbeni dnevnik), ki so ga podpisali na podlagi ogleda na kraju samem nadzorni inženir, zastopnik CP A ... in tožnik. Navaja, da je iz zadnje navedenega dokumenta razvidno, da je problem že rešen na kraju samem, v obojestransko zadovoljstvo; problem ostaja le tisto, kar je navedeno v gradbenem elaboratu in zarisano v načrtu, kar je potrjeno z lokacijskim načrtom. Zdajšnja postavitev robnikov pred in ob njegovem zemljišču s premajhnim radiusom zavoja ceste kaže na politično odločitev in izgled ne potrjuje strokovnosti načrtovalca. Cesta se preveč zajeda proti njegovi ograji, na drugi strani pri zdravstvenem domu pa travnata gredica sega do voznega pasu. V lokacijskem načrtu je predviden umik te gredice za cca. 2 metra od voznega pasu, kar bi zagotovo olajšalo voznikom vključevanje v promet z dvorišča pred zdravstvenim domom. Navaja, da v upravnem postopku nihče ni upošteval njegovih pripomb ter da na noben dopis ni dobil odgovora, čeprav mu je po Ustavi to zagotovljeno, in da nihče ni upošteval njegovega predloga za sestanek na kraju samem; zato drži njegova trditev, da je načrtovana trasa ceste v lokacijskem načrtu politična in ne strokovna odločitev. V praksi se je izkazalo, da razlastitev v obsegu, predvidenem v lokacijskem načrtu, ni potrebna. Pri gradnji se je pokazalo, kar je venomer navajal, da je v načrtovani smeri po njegovem zemljišču zaradi množice že vkopanih komunalnih vodov nemogoča izvedba del po načrtu. To je povedal že načrtovalcu pri ogledu trase, vendar njegovega mnenja ni upošteval. Tako je zdaj vse potrebno sporazumno izvedeno. Glede na to sodišču predlaga, naj ugotovi, da je odločba o razlastitvi nepotrebna in naj odločbo o začetku razlastitvenega postopka odpravi. Temeljni dokument za tako rešitev je dogovor in potrdilo, da se nadzorni inženir s tako izvedbo strinja. Tožnik tožbi prilaga zapisnik o poteku razgovora v zadevi odkupa zemljišča z dne 25. 8. 2007, načrt parcelacije, ugovor zoper projekt, način obravnave in oceno z dne 17. 9. 2007, ugovor zoper postopek pri pridobivanju zemljišč z dne 14. 12. 2009, gradbeni dnevnik – dogovor z dne 29. 6. 2010 in listine, ki so že sestavni del upravnega spisa v zadevi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je tožbo kot stranki z interesom posredovalo v odgovor tudi Republiki Sloveniji, ki pa na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Pri preizkusu zakonitosti izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je s to odločbo odločeno o začetku postopka razlastitve dela nepremičnine s parc. št. 265/10 k.o. ... v deležu do 3/8 v lasti tožnika na podlagi zahteve za razlastitev Republike Slovenije kot razlastitvene upravičenke, podane z vsebino, kot to zahteva 98. člen ZUreP-1, in po izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku, v katerem sta tožnik kot razlastitveni zavezanec in razlastitvena upravičenka imela možnost sodelovanja. Upravni organ je odločitev oprl na določbo 1. odstavka 100. člena ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 33/07-ZPNačrt) in ugotovitve, da je razlastitev nepremičnine v javno korist, saj je predlagana za gradnjo in rekonstrukcijo regionalne ceste R3-638/1131 Žirovnica – Begunje na odseku od Žirovnice do Zabreznice, predvideno v Odloku o LN (1. in 3. odstavek 93. člena ZUreP-1), da je za dosego javne koristi nujno potrebna, ker z lokacijskim načrtom predvidene širitve obstoječe ceste ni mogoče doseči z drugo nepremičnino in ker je javna korist v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino, saj je obstoječa regionalna cesta z vidika prometne varnosti neustrezno urejena (2. odstavek 92. člena ZUreP-1). O dovolitvi parcelacije je odločeno na podlagi določbe 1. odstavka 101. člena ZUreP-1 ter glede na ugotovitve postopka, da predmet zahteve za razlastitev ni celotna parcela št. 265/10 k.o. ..., in predloženi načrt parcelacije kot sestavni del razlastitvenega elaborata. Pri uradnem preizkusu pravilnosti uporabe materialnega in procesnega prava sodišče nepravilnosti ni ugotovilo.

Ključna tožbena navedba je podana v smeri, da razlastitev, zaradi izvedbe katere je izdana izpodbijana odločba, za dosego razlastitvenega namena ni nujno potrebna, kar naj bi se izkazalo pri sami gradnji ter sta to pisno potrdila tako nadzornik kot predstavnik izvajalca del, ob tem ko je po zakonu (92. člen ZUreP-1) razlastitev dopustna le pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna. Sodišče odgovarja, da so v zadevi z dokumenti v skladu z zakonom (98. člen ZUreP-1) bili ugotovljeni vsi pogoji za izdajo odločbe o uvedbi postopka razlastitve. Zato ni razlogov za odpravo odločbe. Okoliščine, kot jih zatrjuje tožnik (da razlastitev, kot je zahtevana in izhaja iz parcelacijskega načrta, ni potrebna v takem obsegu ali da sploh ni potrebna, kar naj bi se izkazalo naknadno pri sami gradnji), se lahko uveljavljajo v postopku evidentiranja parcelacije, ki se izvaja zaradi razlastitve, in so lahko upoštevane ob soglasju razlastitvenega upravičenca (glede na dovoljena odstopanja pri realizaciji lokacijskega načrta – 38. člen Odloka o LN). V skladu z odločbo o evidentiranju parcelacije (52. člen ZEN, Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 odl. US) pa bo tudi zaključen postopek razlastitve z izdajo odločbe o razlastitvi (1. odstavek 102. člena ZUreP-1). Če parcelacija zaradi ugotovitve, da razlastitev ni potrebna, ne bi bila izvedena, pa bo postopek za razlastitev na podlagi umika zahteve za razlastitev razlastitvene upravičenke ustavljen, s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka pa bodo tudi prenehale pravne posledice iz 3. odstavka 100. člena ZUreP-1. Ker je po povedanem po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09 odl. US, 62/2010, ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.