Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pravdni stranki sta mejaša - tožnik je lastnik parcele št. 706/3 k. o. ..., toženka parcel št. 691/2 in št. 684/3, ki si sledijo od S proti J in ležijo med cesto in potokom. Spor sega v leto 1984 in tedanji geodetski postopek, v katerem je po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje prišlo do napake, zaradi katere se je prava parcela št. 691/2 združila s toženkino parcelo št. 684/3, nato pa je bila parcela št. 691/2 nepravilno zarisana na J delu tožnikove parcele št. 706/3. Tožnikova parcela se je tako zmanjšala za "fantomsko", v pisarni geodetske uprave na novo zarisano parcelo št. 691/2.

2.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je parcela št. 691/2, v izmeri 841 m2, kot je evidentirana v zemljiškem katastru, del parcele tožnika št. 706/3. Toženki je naložilo, da podre obstoječo ograjo in vzpostavi prejšnje stanje.

3.Sodišče druge stopnje je po upravljeni pritožbeni obravnavi pritožbi delno ugodilo in I. in II. točko izreka prvostopenjske sodbe in sklepa spremenilo tako, da je tožnik lastnik parcele št. 691/2, v izmeri 841 m2, kot je evidentirana v zemljiškem katastru, kar je toženka dolžna priznati in dovoliti, da se kot lastnik te parcele vpiše tožnik in mu izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino, sicer bo slednjo nadomestila sodna odločba; III. točko izreka pa tako, da je toženka dolžna odstraniti ograjo med parcelama št. 691/2 in 706/3, obe v lasti tožnika in vzpostaviti prejšnje stanje.

4.Toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede (skupaj z napakami dobesedno povzetih) vprašanj:

"1. Ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 184. in 185. člena ZPP ter kršitev pravice stranke do enakega varstva pravic iz 22. čl. URS, do sodnega varstva iz 23. člena URS in kršitev pravice stranke do pritožbe iz 25. čl. URS pred sodiščem druge stopnje, ko sodišče druge stopnje s svojo odločitvijo dovoli spremembo tožbe pred sodiščem druge stopnje, ki ji je tožena stranka nasprotovala in ki je bila podana šele v pritožbenem postopku, če nadalje spremeni identiteto tožbenega zahtevka in o tem odloči s sodbo, ki jo izda namesto sodbe sodišča prve stopnje, ter s tem odvzame toženi stranki pravico do pritožbe zoper odločitev o spremenjenem (novem) zahtevku?"

"2. Ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 359. čl. ZPP (in 165. čl. ZPP) ter kršitev pravice stranke do pritožbe iz 25. čl. URS pred sodiščem druge stopnje, ko sodišče druge stopnje delno ugodi pritožbi tožene stranke potem, ko se je pritožila samo ona, nato pa sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da izreče drugačno sodbo (s spremenjenim izrekom), pri čemer ta izrek odločilno poslabša pravno korist tožene stranke (prvotni izrek toženkino parcelo samo prestavi na drugo mesto in je toženki ne odvzame, spremenjeni izrek sodbe pa toženki odvzame lastninsko parcelo na parceli; prvotni izrek toženki nalaga podrtje ograje, spremenjeni izrek pa ji naloži odstranitev iste ograje; spremenjena sodba sodišča druge stopnje naloži toženi stranki vse nadaljnje pritožbene stroške tožeče stranke, torej jo dodatno stroškovno obremeni?"

"3. Ali sta podani absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP in bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 4. in 5. odstavka 347. člen ZPP), če o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje odloči sodnik poročevalec kot sodnik posameznik, v zadevi, kjer pritožba obravnava več kot dvanajst kršitev in s temi povezanih pravnih oz. dejanskih vprašanj ter gre glede na ugotovljena pravna vprašanja (materialna in procesna vprašanja s področja pridobitve lastninske pravice izven določb o pridobitvi lastninske pravice po 39. čl. SPZ sui generis, ugotavljanja meje, preučitve pravilnosti geodetskih postopkov v letu 1984 po predpisih in zakonih, ki so bili naknadno večkrat spremenjeni, priposestvovanja, za vprašanje o res iudicata in o sodni pristojnosti, ter spremembi tožbe), glede na dejanska vprašanja z zahtevnim dokaznim postopkom (zaslišanje sedmih prič, številna zaslišanja izvedenca, več elaboratov, ogled, pridobitev dveh dodatnih sodnih spisov) in glede na dolgotrajnost postopka (datum vložitve tožbe 31. 8. 2011, obravnava na številnih stopnjah, nasprotna tožba, odločanje o sami pritožbi, ki je trajalo kar 32 mesecev idr.) očitno za zelo zapleteno zadevo in se od odločitve pritožbenega sodišča pričakuje rešitev več pomembnih pravnih vprašanj?"

"Ali mora biti odločitev senata višjega sodišča, da bo o zadevi odločil sodnik poročevalec kot sodnik posameznik, obrazložena?"

"4. Ali je podana napačna uporaba materialnega prava iz 341. čl. ZPP in podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339.člena ZPP, ko sodišče ugotovi, da je tožeča stranka lastnica toženkine parcele že "ves čas", ne pove pa, od kdaj in tega tudi iz nobene točke sodbe niti sodišča prve niti sodišča druge stopnje ni mogoče določno razbrati?"

"Na kakšen način je tožnik pridobil lastninsko pravico, če v sodbi obenem piše, da je tožnik že lastnik zemljiške parcele, a hkrati naloži toženki, naj izda tožniku listino, po kateri se bo vknjižil kot lastnik, pri tem pa tudi iz obrazložitve sodbe ni mogoče ugotoviti, ali je sodišče ugotovilo, da je lastninska pravica tožnika nastala originarno ali derivativno, pač pa sodišče zapiše le, da je nastala na svojevrsten način?"

"Ali mora sodišče, ki odloči o spremembi lastninske pravice na določeni parcel, opredeliti materialnopravno podlago za tako spremembo?"

"Ali je podana napačna uporaba materialnega prava iz 341. čl. ZPP in podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339.člena ZPP, ko se sodišče pri prisoditvi lastninske pravice na določenem zemljišču sklicuje hkrati na določbi 92. čl SPZ in 99. čl. SPZ, a pri tem ne odgovori na ključno pravno vprašanje, od kdaj je tožnik lastnik sporne parcelne številke, saj je do vrnitvenega (92. čl. SPZ) in do negatornega zahtevka (99. čl. SPZ) upravičen samo (že obstoječi) lastnik."

"Ali je mogoče geodetsko napako izpred več kot trideset let opredeliti kot "svojevrsten" način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini mimo uporabe splošnih pravil o pridobitvi, prenehanju in varstvu lastninske pravice, ki so določena v SPZ in prej v ZTLR, ter v ZZK-1?"

"Ali se lastninska pravica lahko pridobi mimo taksativno določenih načinov pridobitve lastninske pravice po 20. čl. ZTLR in 39. čl. SPZ?"

"Ali je glede na konkretne okoliščine primera mogoča ugoditev tožbenemu zahtevku kot negatorni ali vrnitveni tožbi za varstvo lastninske pravice, brez poprejšnje nedvoumne ugotovitve, od kdaj in na kakšen način tožnik že ima ustrezno lastninsko pravico?"

"5. Kakšna je bila pravilna uporaba določb tretjega odstavka 12. člena podzakonskega predpisa Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Ur. l. SRS, št. 2-83/1976, v nad.: Navodilo) in sicer kateri so bili kriteriji za odločitev ali pravilno ravnanje po točki a) ali po točki b) ter ali je med temi kriteriji tudi velikost spornega zemljišča?"

"6. Ali sme pravdno sodišče v civilnem postopku samostojno ugotoviti obstoj geodetske napake pri evidentiranju meje iz leta 1984 čeprav so neobstoj takšne napake v posebnih upravnih in inšpekcijskih postopkih že pravnomočno potrdili pristojni geodetski organi, Ministrstvo ter Upravno sodišče RS (bistvena kršitev določb ZPP iz 14. čl. in 319.čl.?"

"Ali obstaja vezanost pravdnega sodišča na pravnomočne upravne odločbe GURS, kakšna je razmejitev pristojnosti med civilnim sodstvom in upravnimi organi ter upravnim sodiščem?"

"7. Ali je (in če je, kakšna je) v konkretnem primeru razlika med zatrjevano geodetsko napako, ki je bila obravnavana kot vpliv na vključenost parcele v pravni posel za pridobitev lastninske pravice (v zadevi P 179/2001 Okrajnega sodišča v Škofji Loki med istima pravdnima strankama glede iste parcele) in zatrjevano geodetsko napako, ki se kaže v zarisu ukinjene parcele tožene stranke v obstoječo parcelo tožnika? Kaj določno je potrebno v konkretnem primeru izkazati za zadostitev standardu OBSTOJEČE lastninske pravice tožnika (12. vrstica 8. točke sklepa II Ips 247/2016 z dne 21. 9. 2017, da bo mogoče posledično sploh ugotavljati morebitne posege po 92. in 99. čl. SPZ? Ali je potrebno za obstoječo pravico dokazati enega od pridobitnih načinov in če je ta način pravnoposlovna pridobitev (zaradi vključenosti parcele v pravni posel za pridobitev lastninske pravice oziroma, ker jo je tožnikov pravni prednik kupil kot del parcele 706/3), ali gre za res iudicata zaradi pravnomočne odločitve v P 179/2001?"

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).