Jedro

Brzojavna vložena pritožba lahko vsebuje vse kar je potrebno in čeprav je podpis na njej telegrafske oblike, je treba šteti, da je pritožba podpisana. Solastnik stanovanja ima pravico tožbe za izpraznitev zoper uporabnika stanovanja in ta se ne more uspešno sklicevati na to, da kot solastnik nima aktivne legitimacije.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo prvotoženi in tretjetoženi stranki J. A. in M. T. da izpraznita enosobno stanovanje št. 10 v V. nadstropju stanovanjske hiše v Ljubljani, Vojkova 87, ter ga praznega izročita tožeči stranki v 15-dneh, pod izvršbo. Obe toženi stranki je zavezalo tudi k nerazdelnemu plačilu pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 89.148,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje prvostopne sodbe, to je od 11.12.1998 dalje do plačila, vse v 15-tih dneh pod izvršbo. Ker je tožeča stranka umaknila tožbo zoper drugotoženo stranko B. N., je sodišče ta umik vzelo na znanje. Ta del sodbe ni izpodbijan.

Zoper to sodbo se pritožuje tretjetožena stranka in sicer telegramsko brez navedbe pritožbenih razlogov. To svojo telegramsko pritožbo je nato v roku 3. dni sicer obrazložila, vendar pritožbeno sodišče pritožbenih navedb ne bo povzemalo in nanje tudi ne odgovarjalo iz razlogov, ki bodo kasneje navedeni.

Pritožba ni utemeljena.

Ker je tretjetožena stranka vložila zadnji dan pritožbenega roka telegramsko pritožbo, v kateri ni navedla nobenih pritožbenih razlogov, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo v smeri po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP.

Tudi materialno pravo je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo in pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v ugotovitve sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na aktivno legitimacijo tožeče stranke. Tudi pritožbeno sodišče se strinja, da je aktivna legitimacija tožeče stranke izkazana, če že ne iz kakega drugega razloga pa prav gotovo iz tistega, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje. To je 43. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, po katerem imata solastnik oz. skupni lastnik pravico tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, kamor prav gotovo spada tudi zahteva za izpraznitev stanovanja. Ob ugotovljenem dejanskem stanju, ki sicer ni predmet preizkusa pritožbenega sodišča, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tretjetožena stranka v stanovanju brez pravnega naslova, kar seveda pomeni, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je tretjetožena stranka dolžna stanovanje izprazniti.

Ker je tretjetožena stranka svojo telegramsko vloženo pritožbo v roku treh dni obrazložila, očitno v skladu z določbo 3. odst. 113. čl. ZPP, ji pritožbeno sodišče le pojasnjuje, da tudi brzojavno vložena vloga lahko vsebuje vse, kar je potrebno, da bi se mogla obravnavati.

Zato je brzojavno vložena pritožba podpisana, čeprav je podpis na njej telegrafske oblike, kot je tudi sicer njena ostala vsebina.

Vlaganje obrazložene pritožbe po preteku pritožbenega roka predstavlja torej podaljševanje zakonsko predvidenega roka, kar pa ni dopustno.

Pritožbeno sodišče je torej zavrnilo pritožbo tretjetožene stranke kot neutemeljeno v skladu z določbo 368. čl. ZPP.