Jedro

Tudi psihično nasilje predstavlja poseg v dostojanstvo in osebnostne pravice, ki utemeljuje zahtevo za prepustitev stanovanja v skupni rabi (1. odst. 21. čl. ZPND). Obstoj skupnega gospodinjstva med žrtvijo in povzročiteljem nasilja ni eden od elementov za uporabo citirane določbe. Zahtevo, da udeleženca živita v skupnem gospodinjstvu, je mogoče razumeti le tako, da stanovanje skupaj uporabljata.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Udeleženca nosita sama stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu naložilo, da predlagateljici za čas šestih mesecev prepusti stanovanje v njuni skupni rabi. Odločilo je še, da prične šestmesečni rok teči z dnem, ko predlagateljica stanovanje pridobi v izključno uporabo. Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da opusti vsa dejanja, ki bi predlagateljici utegnila otežiti ali ovirati tako uporabo. Odločilo je še, da vsaka stranka nosi sama svoje stroške postopka.

Zoper sklep se je nasprotni udeleženec pravočasno pritožil. Uveljavlja vse zakonsko dovoljene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in zavrnitev predlagateljičinega predloga. V obrazložitvi pritožbe poudarja, da mora žrtev po določbi 7. odstavka 21. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini – ZPND, predlog vložiti najkasneje tri mesece pred zakonsko določenimi ravnanji, sicer je prekludirana. Predlagateljica predlog utemeljuje z dogodki, ki so se zgodili prej kot tri mesece pred vložitvijo predloga. Sama navaja, da je fizično nasilje nasprotnega udeleženca 5.3.2008 prenehalo. Čeprav predlagateljica navaja, da se je nadaljevalo psihično nasilje tudi po tem datumu, pa svoje trditve dokazuje le z lastno izpovedjo in mnenjem o ogroženosti predlagateljice, ki ga je izdelal CSD ... dne 23.6.2008. Iz mnenja izhaja, da izhaja realna nevarnost, da bo prišlo do novega izbruha nasilja. Tudi to mnenje je izdelano na osnovi preteklih dogodkov, ki so se zgodili pred 22.5.2008. Niti mnenje CSD, niti izpodbijani sklep in predlog ne omenjajo konkretnih dogodkov kakršnegakoli nasilja, ki se bi zgodili v relevantnem času, to je po 12.5.2008. Psihično nasilje naj bi predstavljale le besedne žalitve, katerih predlagateljica časovno ne konkretizira in jih, razen s svojo izjavo, ne dokazuje z ničemer več. Poudarja, da predlagateljica nasilja, ki naj bi se izvajalo tudi po 5.3.2008, ni nikjer prijavila. Očitno je, da je izpodbijani sklep izdan na podlagi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe ZPND. Izpodbijanega sklepa tudi ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o tem, da predlagateljica s povzročiteljem nasilja živi v skupnem gospodinjstvu. Skupno gospodinjstvo je eden od kvalifikatornih elementov za uporabo 21. člena ZPND. Gre za odločilno dejstvo, zato je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP, ki narekuje razveljavitev sklepa. Od 5.3.2008 udeleženca živita v istem stanovanju povsem mirno življenje. Predlaga poizvedbe pri PP Radovljica. Ker je predlagateljica vsako nasilje nad njo prijavljala policiji, ni verjeti, da psihičnega nasilja po 5.3.2008 ne bi prijavila policiji. Iz mnenja CSD Radovljica izhaja, da obstaja realna nevarnost, da bo prišlo do novega izbruha nasilja. CSD Radovljica očitno priznava, da sedaj nasilja med udeleženci ni, pač pa le predpostavlja konkretno nevarnost, da bo do njega spet prišlo. Zakaj naj bi nevarnost obstajala, pa CSD v mnenju ne obrazloži. Predlaga zaslišanje avtorja mnenja CSD. Pritožnik je prepričan, da predlagateljica nasprotnega udeleženca želi izključiti iz uporabe stanovanja. Pritožuje se tudi zoper trajanje ukrepa, ki ga je sodišče določilo v najdaljšem časovnem obdobju.

Na vročeno pritožbo je predlagateljica odgovorila. Meni, da pritožba ni utemeljena, saj je sodišče prve stopnje, brez kršitev določb postopka in ob pravilni uporabi materialnega prava, dovolj razčistilo dejansko stanje.

Pritožba ni utemeljena.

Prvi odstavek 21. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) omogoča izdajo sklepa o prepustitvi stanovanja tudi v primeru, če povzročitelj poseže v dostojanstvo in druge osebnostne pravice žrtve. Sedmi odstavek žrtvi nalaga, da mora predlog podati najkasneje v treh mesecih odkar je utrpela nasilje. Sodišče prve stopnje je ugotovitev o tem, da je citirana zakonska zahteva izpolnjena, oprlo na izpovedbo predlagateljice, ki jo je, v povezavi s preteklimi dogodki, ki so izkazani v listinah, ocenilo za prepričljivo. Predlagateljica je odkrito povedala, da v relevantnem obdobju nasprotni udeleženec nad njo ni izvajal fizičnega nasilja, nadaljuje pa se psihično nasilje, ko je nasprotni udeleženec vinjen. Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec nasilen, ko je vinjen, kar potrjuje v mnenju Centra za socialno delo Radovljica navedeno realno nevarnost za bodoče nasilno vedenje. Res besedne žalitve niso datumsko opredeljene, kar pa ni odločilno, saj je predlagateljica povedala, da je nasprotni udeleženec nasilen, ko je vinjen, kar se dogaja vsake dva ali tri dni, zadnje nasilno ravnanje pa je bilo tri dni pred narokom. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja, da prijavo nasilnih ravnanj policiji ali kateremu od drugih organov, ni predpisana kot procesna predpostavka. Povsem običajno je, da besednega nasilja predlagateljica ni prijavila, zato ta okoliščina prepričljivosti njene izjave ne izključuje. Sodišče prve stopnje je ravnanje nasprotnega udeleženca pravilno opredelilo za poseg v dostojanstvo in druge osebnostne pravice predlagateljice.

Ni se mogoče strinjati s stališčem pritožbe, da je eden od elementov za uporabo 1. odstavka 21. člena ZPND obstoj skupnega gospodinjstva med žrtvijo in povzročiteljem nasilja. Pritožbeno sodišče soglaša z mnenjem predlagateljice, da je zahtevo, da udeleženca živita v skupnem gospodinjstvu, mogoče razumeti le tako, da stanovanje skupaj uporabljata. Pritrditi je treba stališču predlagateljice, da v nasprotnem primeru institut prepustitve stanovanja v skupni rabi, v praksi ne bi bil uporaben, saj je logično, da taka kvaliteta razmerja ne more obstajati med povzročiteljem nasilja in žrtvijo.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa navedlo prepričljive razloge, zaradi katerih se je odločilo za maksimalno trajanje izrečenega ukrepa. Iz podatkov v spisu sledi, da je nasprotni udeleženec povsem nekritičen do alkoholizma, ki je očitno vzrok nasilnemu vedenju. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča nasprotni udeleženec potrebuje primerno dobo za razmislek o ustreznosti svojih dejanj in kritičen pristop k alkoholizmu.

Na podlagi 1. odstavka 35. člena ZNP udeleženca sama nosita tudi pritožbene stroške.