Jedro

Pooblastilo, ki ga je vlagatelj predloga priložil predlogu za izvršbo sicer res ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih glede individualizacije podpisnika pooblastila lahko, vendar predloženo pooblastilo s štempiljko dolžnika, ki je organiziran kot družba z neomejeno odgovornostjo predpostavlja, da ga je podpisala oseba, pooblaščenca za zastopanje dolžnika. Če sodišče dvomi v pristnost pooblastila, lahko od vlagatelja zahteva overjeno pooblastilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 28.12.2000 s sklepom odločilo, da se predlog za izvršbo zavrže. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik. Navedel je, da je sklep z dne 26.09.2000 prejel 04.10.2000. Pooblaščenec upnika se je 05.10.2000 osebno zglasil v pisarni izvršilnega oddelka in pooblastilo osebno popravil. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je bilo pooblastilo pravočasno popravljeno. Predlagal je, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in izda sklep o izvršbi. Pritožba je utemeljena. S sklepom z dne 26.09.2000 je sodišče prve stopnje pooblaščencu upnika naložilo, da v roku 8 dni predloži pooblastilo, ki bo vsebovalo podpis pravne osebe (navedbo firme skupaj z žigom), navedbo zakonitega zastopnika (njegovo funkcijo in ime), lastoročni podpis zakonitega zastopnika ter podpis in žig pooblaščenca, sicer bo postopalo po 5. odst. 98. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Iz uradnega zaznamka na list. št. 6, v nasprotju s pritožbenimi navedbami izhaja, da naj bi se odvetnik S.M. iz L. šele v obdobju med 28.12.2000 in 05.02.2001 torej po tem, ko je bil dne 28.12.2000 izdan izpodbijani sklep, zglasil pri referentki sodišča in popravil pooblastilo v prilogi A1 tako, da je nad podpisom dopisal besedlio: "direktor, S. B.". Vendar v spisu sodišče druge stopnje ne najde listine, iz katere bi bilo razvidno, kdaj je odvetnik S.M. iz L. dejansko zaprosil za pregled spisa oz. kdaj je spis pregledoval in pri tem popravil pooblastilo v prilogi A1 (prim. 74. člen Sodnega reda). Sodišče druge stopnje pa glede na vsebino predlogu za izvršbo priloženega pooblastila ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postopanje po 4. odst. 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pooblastilo, ki ga je vlagatelj predloga priložil predlogu za izvršbo (priloga A1 pred dopolnitvijo) sicer res ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih glede individualizacije podpisnika pooblastila lahko, vendar po prepričanju sodišča druge stopnje predloženo pooblastilo opremljeno s štampiljko dolžnika, ki je organiziran kot družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) predpostavlja, da ga je podpisala oseba, pooblaščena za zastopanje dolžnika (prim. 1. odst. 99. člena Zakona o gospodarskih družbah). V konkretnem primeru sta oba ustanovitelja družbe (J. in S. B.) hkrati tudi njena zastopnika. Te predpostavke ne omajejo podatki sodnega registra, med katerimi je tudi overjeni podpis oseb pooblaščenih za zastopanje (glej 40. člen Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register Ur.l. RS št. 20/94). Zato ni izključeno, da je sporno pooblastilo podpisala prav S. B., kot to izhaja iz pooblastila v prilogi A1. Tako je treba šteti, da je vlagatelj že predlogu za izvršbo priložil pisno pooblastilo upnika za zastopanje v tej izvršilni zadevi (1. odst. 97. člena ZPP v zvezi s 15. čelnom ZIZ), ki mu v formalnem pogledu ni moč ničesar očitati. Če pa sodišče prve stopnje dvomi v pristnost predloženega pooblastila, lahko od vlagatelja predloga za izvršbo zahteva overjeno pooblastilo (3. odst. 97. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postopanje po 4. odst. 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je bil poziv pooblaščencu upnika (sklep z dne 26.09.2000) nepotreben, je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo in odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).