Jedro

Ker tožeča stranka zatrjuje, da so v popravi tožbe navedeni lastniki pravni nasledniki skupnosti stanovalcev po Zakonu o stanovanjskem gospodarstvu, mora sodišče odločiti o zatrjevani popravi tožbe in ne o spremembi tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, odločba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje s sklepom ni dovolilo spremembe tožbe, nato pa je s sodbo razveljavilo sklep o izvršbi in naložilo tožeči stranki plačilo pravdnih stroškov. Pravilno bi moralo v izreku pod točko 2. v primeru, ko sklep o izvršbi razveljavi tudi tožbeni zahtevek zavrniti.

Proti tej odločbi vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Tožeča stranka je tožbo popravila in je ni spremenila ne v subjektivnem ne v objektivnem smislu. Skupnost stanovalcev je prenehala, ko so lastniki več stanovanjske hiše sklenili pogodbo o medsebojnih razmerjih. Skupnost stanovalcev so obstajale po 73. členu Zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki je bil z uveljavitvijo Stanovanjskega zakona brezpredmeten. Imele so status pravne osebe in so jo ohranile do sklenitve pogodbe med lastniki, s čimer je bila zagotovljena kontinuiteta. Gre za pravnega naslednika. Tožeča stranka je v času vložitve izvršilnega predloga upoštevala, da pogodba med lastniki še ni bila sklenjena in šele pozneje je bila sklenjena pogodba z upravnikom, t.j. zastopnikom. Sodišče je meritorno odločilo, ne da bi navedlo razloge, zato sodbe ni mogoče preizkusiti.

Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z vlogo tožeče stranke z dne 17.4.1998 (list. št. 29) bilo seznanjeno, da tožeča stranka meni, da gre za pravne naslednike Skupnosti stanovalcev X. in je v glavi vloge napisala 7 lastnikov, kar je razvidno iz listovne št. 29. Napisala je, da so skupnost stanovalcev kot pravne osebe obstajale do sklenitve pogodbe iz 22. člena Stanovanjskega zakona in o tem predložilo pogodbo o upravljanju. Meni, da je tožbo vložila pravna oseba, ki je obstajala po 73. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu, da pa sedaj predstavljajo tožečo stranko lastniki, kot v vlogi.

Sodišče je nato na naroku štelo, da s tem tožeča stranka spreminja tožbo v subjektivnem smislu, in ker se je tožena stranka temu protivila, je odločilo, da spremembe tožbe ne dovoli.

Utemeljeno opozarja tožeča stranka, da je v tem primeru tožeča stranka popravila tožbo tako, da je v glavi kot tožečo stranko označila fizične osebe oziroma lastnike stanovanj: V. O., S. S., V. B., M. B., Z. K., M. B. in D. V.. V prilogi je tudi pogodba, na katero se sklicuje tožeča stranka o sklenitvi pogodbe medsebojnih razmerij.

Pritožbeno sodišče ugotalvja, da je sodišče prve stopnje odločalo o spremembi tožbe, katera ni bila predlagana. S tem je storilo relativno bistveno kršitev določb ZPP iz 1. odst. 354. člena ZPP/77. Tožeča stranka namreč trdi, da so sedaj poimenovani tožniki pravni nasledniki skupnosti stanovalcev, katere je kot pravno osebo določal tedaj veljavni Zakon o stanovanjskem gospodarstvu, ki je veljal pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona. Če gre za dokazano pravno nasledstvo, pa čeprav je nastopilo pred pravdo, pa se je pooblaščenec zmotil pri oznaki tožeče stranke, do konca glavne obravnave pa popravi oznako tožeče stranke tako, da navede pravne naslednike, gre za popravo tožbe, o kateri je treba odločiti in ne za subjektivno spremembo na strani tožeče stranke. Pravni naslednik (pravni osebi) enako kot pri fizični osebi pravnih pravic in obveznosti tudi v pravnem pomenu.

Pritožbeno sodišče še dodaja, da če je sodišče prve stopnje štelo, da tožeča stranka ne more biti subjekt pravic in obveznosti po 77. členu ZPP v procesnem pomenu, t.j., da nima procesne sposobnosti, bi moralo tožbo zavreči in ne odločiti o tožbenem zahtevku.

Zaradi bistvenih kršitev določ ZPP, je bilo treba odločbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (370. člen ZPP). V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje odloči o predlagani popravi tožbe. Če bo ugotovilo, da je v vlogi naštetih 7 tožnikov kot pravni nasledniki označene tožeče stranke, gre lahko za dovoljeno popravo tožbe. V tem primeru bo treba odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke in o zahtevku odločiti.

Izrek o stroških temelji na določbi 166. člena ZPP/77.