Jedro

Parcialno in kratkotrajno urejanje stikov z začasnimi odredbami (npr. za nekaj mesecev ali le za eno priložnost) ni primerno, ker le obremenjuje in (upoštevaje tudi ugovorni in pritožbeni postopek) podaljšuje sodni postopek, v katerem mora sodišče po naravi stvari in zakonu odločati hitro. Če sodišče oceni, da je v skladu s 161. členom DZ nujno z začasno odredbo urediti prav vse modalitete stikov (med šolskim letom, med počitnicami in med različnimi prazniki), je bolje, da to stori z eno začasno odredbo kot pa z več parcialnimi in zgolj kratkotrajnimi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1.Udeleženca postopka sta razvezana zakonca, ki imata tri hčerke, stare 10, 12 in 14 let. V teku je postopek zaradi izreka ukrepov za varstvo koristi otrok, ureditve stikov in preživnine. Sodišče prve stopnje je (tudi po uradni dolžnosti) izdajalo različne začasne odredbe. Deklicam je postavilo kolizijskega skrbnika (269. člen Družinskega zakonika1).

2.Z začasno odredbo z dne 28. 12. 2023 je vse tri deklice začasno odvzelo staršema in jih namestilo v zavod (Strokovni center A.), staršema pa začasno odvzelo praktično vse pravice glede otrok (odločanje v zvezi s šolanjem, zdravljenjem itd.). Trenutno so deklice nameščene v zgoraj omenjeni strokovni center in obiskujejo osnovno šolo v A., s staršema imajo določene stike.

3.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu predlagatelja (CSD) in določilo nekaj dodatnih stikov med poletnimi počitnicami (julija in avgusta 2025). Spis je bil zaradi reševanja pritožbe udeleženke B. B. (v nadaljevanju tudi: matere ali pritožnice) pritožbenemu sodišču predložen septembra 2025.

Pritožbeni postopek:

4.Zoper sklep se pritožuje prva nasprotna udeleženka (mati) in med drugim navaja, da bi bila potrebna razširitev stikov na dve zaporedni noči čez vikend, kar si želijo tudi deklice. Mati si je poiskala strokovno pomoč in se udeležila psiholoških svetovanj, s čimer je sodeča sodnica pogojevala razširitev stikov. Deklice nikdar niso bile ogrožene, ko so čas preživljale z materjo. Postopek je bil uveden zgolj zato, da se deklicam zagotovi redno obiskovanje pouka in nadzor nad njihovo zdravstveno obravnavo, ta cilj pa je dosežen.

5.Udeleženec C. B. je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

Presoja pritožbenega sodišča:

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se začasne odredbe v družinskih postopkih izdajajo, če je to potrebno za preprečitev ogroženosti otroka, že izdana začasna odredba pa se lahko spremeni, če so se bistveno spremenile okoliščine, ki so bile podlaga za predhodno odločitev, pri čemer vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev ni podlaga za spremembo že izdane začasne odredbe. Spreminjanje začasnih odredb ni namenjeno iskanju optimalne ureditve razmerij (5. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Vendar sodišče prve stopnje teh načelnih izhodišč pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo, saj iz v izpodbijanem sklepu povzetih navedb predloga za razširitev stikov ne izhaja, da bi bila začasna odredba potrebna, da se prepreči ogroženost deklic, prav tako ni pojasnjeno, v čem naj bi se okoliščine od izdaje prejšnjih začasnih odredb o stikih bistveno spremenile (dejstvo, da deklice v času šolskih počitnic nimajo šolskih obveznosti, je obstajalo že ob prvi določitvi stikov). Glede na navedeno bi bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in predlog zavrniti, česar pa pritožbeno sodišče ne sme storiti zaradi prepovedi reformationis in peius (359. člen Zakona o pravdnem postopku2 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku3).

8.Tudi pritožba konkretno ne pojasni, zakaj naj bi bile deklice ogrožene, če se ne uvedejo (takoj in z začasno odredbo) stiki z več nočitvami, temveč govori le o koristi oziroma željah deklic, kar pa glede na pojasnjeno ni podlaga za izdajo začasne odredbe v družinskih postopkih; tudi okoliščini, da deklice na večdnevnem stiku (domnevno) ne bi bile ogrožene in da bi Strokovni center D. lahko opravljal obiske na domu, nista razlog za izdajo začasne odredbe (primerjaj 161. člen DZ). Te okoliščine bodo lahko pomembne, ko bo sodišče prve stopnje urejalo stike s končno odločbo.

9.V zvezi s pritožbenimi navedbami, da naj bi se pritožnica udeležila (ni pojasnjeno, katerih in kakšnih) psiholoških svetovanj in da je uvrščena na čakalno listo za program treninga starševskih veščin,4 pa pritožbeno sodišče opozarja na (konkretizirano neizpodbijano) ugotovitev sodišča prve stopnje v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da to sicer potrjuje, da si je mati poiskala strokovno pomoč, vendar pa ni z ničemer izkazano, kako naj bi to vplivalo na materino verjetno izkazano resno duševno motnjo, ki ogroža deklice predvsem z možnostjo, da bi jih mati inducirala oziroma indoktrinirala s svojimi paranoidnimi idejami in blodnjami. Glede na povedano ni dvoma, da potencialna ogroženost še vedno obstaja in bo obstajala, dokler se mati ne bo kritično soočila s svojimi težavami in ne zgolj poiskala, temveč tudi sprejela oziroma aktivno uporabljala ustrezno strokovno pomoč in bo ta pomoč obrodila sadove. V tem postopku je izvedenka dr. E. E. ugotovila, da bi nasprotna udeleženka potrebovala kombinacijo medikamentozne in psihoterapevtske obravnave ter predvsem prostovoljno odločitev za vključitev v terapevtski proces. Nič od tega zaenkrat še ni izkazano, zato ne drži, da je cilj začasne odredbe (zagotoviti redno obiskovanje pouka in nadzor nad zdravstveno obravnavo deklic) dosežen, saj še vedno obstaja nevarnost, da bi mati s svojimi paranoidnimi idejami inducirala deklice.

Sklepno:

10.Glede na vse povedano in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11.Upoštevaje že predstavljene zakonske pogoje za izdajo začasne odredbe v družinskih postopkih pritožbeno sodišče opozarja, da parcialno in kratkotrajno urejanje stikov z začasnimi odredbami (npr. za nekaj mesecev ali le za eno priložnost) ni primerno, ker le obremenjuje in (upoštevaje tudi ugovorni in pritožbeni postopek) podaljšuje sodni postopek, v katerem mora sodišče po naravi stvari in zakonu odločati hitro. Če sodišče oceni, da je v skladu s 161. členom DZ nujno z začasno odredbo urediti prav vse modalitete stikov (med šolskim letom, med počitnicami in med različnimi prazniki), je bolje, da to stori z eno začasno odredbo kot pa z več parcialnimi in zgolj kratkotrajnimi. Ker se iz spisa nakazuje, da se bo morda nasprotna udeleženka izmikala pregledu pri izvedenki oziroma delo z njo ovirala, pritožbeno sodišče opozarja na tretji odstavek 252. člena ZPP, ki določa, da sodišče glede na vse okoliščine presodi, kakšen pomen ima to, da stranka ovira izvedenca pri njegovem delu. V sodni praksi je sprejeto tudi stališče, da če se stranka v tovrstnih primerih npr. izmika pregledu pri izvedencu, se ji udeležbo na pregledu lahko naloži z začasno odredbo ali pa izvedenec svoje mnenje izdela brez pregleda (ki ga je stranka sama onemogočila), upoštevaje podatke v spisu. Vse to je v skladu z osnovnim načelom družinskih postopkov - varovanjem koristi otroka, ki sodišču nalaga hitro in učinkovito postopanje ter energično preprečevanje procesnih zlorab.

-------------------------------

1 Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ. 2 Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 3 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1. 4 Uvrstitev na čakalno listo pomeni, da se nasprotna udeleženka programa še ni začela udeleževati.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161, 269 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 252, 252/3, 359 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.