Jedro

Za prepoznavo tožbenega zahtevka, za ugotovitev in določitev njegove identitete je nujno, da je vsestransko določen (oziroma vsaj določljiv) tako v subjektivnem kot v objektivnem pogledu.

Če je sodišče menilo, da je tožba kljub temu še vedno nepopolna, bi moralo ravnati v smislu določil 108. člena ZPP. Tožečo stranko bi moralo konkretno pozvati, kako naj zahtevek dopolni in jo opozoriti na posledice. Sodišče tako ni ravnalo, ampak je po izvedenem dokaznem postopku tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi neustrezne trditvene podlage, v razlogih sodbe pa navedlo, da je stranko pozvalo, naj zahtevek specificira in podpre s trditveno podlago.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem zavrnilnem delu razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (razen v delu, ki se nanaša na stroške pravnega zastopanja), ker je ugotovilo, da je zaradi pomanjkanja trditvene podlage tako za nepremoženjsko kot tudi za premoženjsko škodo tožba nesklepčna.

2. Zoper 2. in 3. točko sodbe se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je v tožbi in v pripravljalni vlogi dne 22. 08. 2008 navedla, kakšne zdravstvene težave je trpel oškodovanec. Glede materialne škode je predložila listine in fotografije. Sodišče bi moralo v okviru materialnega procesnega vodstva stranko pozvati k dopolnitvi navedb, če je menilo, da so pomanjkljive. Sodba za stranko predstavlja presenečenje. Uveljavlja kršitev določb 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 do 45/2008, v nadaljevanju ZPP) in 22. člena Ustave.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V pravdnem postopku morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP. Pogoj za tožnikov uspeh v pravdi je torej, da navede dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek (zahteva sklepčnosti), ter da trditve o teh dejstvih tudi dokaže (zahteva dokazanosti).

5. Za prepoznavo tožbenega zahtevka, za ugotovitev in določitev njegove identitete je nujno, da je vsestransko določen (oziroma vsaj določljiv) tako v subjektivnem kot v objektivnem pogledu (180. člen ZPP). To pomeni, da mora biti zahtevek tako substanciran, da je sporno razmerje mogoče konkretizirati in specificirati. Če je sodišče menilo, da je tožba nepopolna, bi se moralo odzvati že v fazi predhodnega preizkusa tožbe, saj določilo prvega odstavka 276. člena ZPP določa, da sodišče tožencu vroča tožbo, ki ima vse sestavine iz 180. člena tega zakona oziroma izvesti postopek, kot ga določa 108. člen ZPP. V konkretnem primeru sodišče tako ni postopalo. Tožbo je vročilo tožencu, opravilo naroke za glavno obravnavo in na njih izvajalo dokaze. Postavilo izvedenca in izvedeniško mnenje na pripombe dopolnjevalo. Če iz dejstev, navedenih v tožbi, vlogah in na prvem naroku, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, sodišče dokazov ne izvaja.

6. Sodišče je na naroku dne 25. 09. 2009 tožečo stranko pozvalo „naj natančno navede, v kakšni višini zahteva plačilo za premoženjsko škodo ter za posamezne oblike nepremoženjske škode“. Na tak poziv sodišča je tožeča stranka reagirala in s pripravljalno vlogo, ki jo je sodišče prejelo 12. 10. 2009 (l. 42) sodišču specificiralo višino zneskov, ki jih zahteva za posamezno vrsto škode. V pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prejelo dne 01. 09. 2008 (l. 13 do l. 16) pa je tožeča stranka podala oris primera, ki je individualiziran in konkretiziran. Navedla je, kdaj, kako in kje je bil oškodovanec poškodovan, kakšne poškodbe je utrpel, bolečine, njihovo stopnjo in trajanje, kakšne zdravniške oskrbe je bil deležen ter koliko časa je trajalo zdravljenje. Če je sodišče menilo, da je tožba kljub temu še vedno nepopolna, bi moralo ravnati v smislu določil 108. člena ZPP. Tožečo stranko bi moralo konkretno pozvati, kako naj zahtevek dopolni in jo opozoriti na posledice. Sodišče tako ni ravnalo, ampak je po izvedenem dokaznem postopku tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi neustrezne trditvene podlage, v razlogih sodbe pa navedlo, da je stranko pozvalo, naj zahtevek specificira in podpre s trditveno podlago.

7. Odločitev sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka zaradi neustrezne trditvene podlage pritožba utemeljeno napada, saj je sodišče ravnalo v nasprotju z določili ZPP in zaradi zgoraj navedenih ugotovitev kršilo določila postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ko naj prvostopenjsko sodišče upošteva gornja navodila in o zadevi ponovno odloči (354. člen ZPP).