Jedro

Zmotno je stališče pritožnice, da ima na kršitev procesnih pravil o popravi sodbe in sklepa vpliv okoliščina, da jo je sodišče popravilo po 24 letih. Poprava sodne odločbe ni vezana na noben rok, celo na predlog ne.

Sodišče je na svojo sodbo, ki jo je odpravilo pravdnim strankam, vezano. Naslov je ena od bistvenih sestavin vsake vloge, pomemben pa lahko postane v primeru očitka, da sodna pisanja stranki niso bila pravilno vročena in je lahko ravno pomanjkljiv naslov predmet preizkusa pravilnega načina vročanja tej stranki. Zato v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je s popravnim sklepom v uvodu sodbe dodalo k imenu tožene stranke še njen poslovni naslov, pa četudi je ta bil dejansko vpisan v register. Ker je poslovni naslov tožene stranke ugotovilo šele sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, ni pa z njim razpolagalo sodišče prve stopnje, ki je izdalo sodbo in sklep, je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je zapis poslovnega naslova tožene stranke v uvodu sodbe in sklepa izpadel po očitni pomoti.

Predmet poprave sodbe ne more biti poprava firme v njeno skrajšano obliko.

Izrek

Pritožba se deloma zavrne in se izpodbijana 1. točka izreka sklepa potrdi v delu, v katerem se Sodba v imenu ljudstva in sklep Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Ljubljani, opr. št. XI Pg 405/91 z dne 9. 7. 1992 v uvodu popravi tako, da se navede naslov tožeče stranke: X., in da se ime tožene stranke sedaj pravilno glasi: „I.“.

V preostalem delu se pritožbi ugodi in se izpodbijana 1. točka izreka sklepa v nepotrjenem delu spremeni tako, da se predlagateljičin predlog za popravo imena tožeče stranke iz: Z., – v stečaju, v: S. „Z.“ p. o. - v stečaju ter predlog za popravo uvoda sodbe in sklepa tako, da se doda k firmi tožene stranke besedilo: U., zavrne.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se Sodba v imenu ljudstva in sklep Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Ljubljani, opr. št. XI Pg 405/91 z dne 9. 7. 1992 v uvodu popravita tako, da se ime tožeče stranke sedaj pravilno glasi: S. „Z.“ p. o. - v stečaju, X., ime tožene stranke pa se sedaj pravilno glasi: „I.“, U. (1. točka izreka) in da v ostalem delu ostaneta citirana sodba in sklep nespremenjena (2. točka izreka).

Zoper sklep (smiselno zoper 1. točko izreka sklepa) se je pritožila tožena stranka, sedaj I. d. d., uveljavljala je kršitve določb materialnega in procesnega prava ter sodišču druge stopnje predlagala, da ugodi pritožbi in sklep spremeni tako, da predlog V. A. za popravo sodbe zavrne.

V. A. je na pritožbo odgovorila s predlogom, da jo višje sodišče zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je deloma utemeljena.

V uvodu sodbe in sklepa z dne 9. 7. 1992 je navedena tožeča stranka: Z. – v stečaju, ki jo zastopa T. B., odvetnik v Ljubljani; tožena stranka pa: I. Sodišče prve stopnje je izdalo popravni sklep na predlog V. A., ki je zatrjevala, da je bila nanjo terjatev tožeče stranke zoper toženo stranko prenesena z verigo cesij. Predlog za popravo je vložila zaradi zagotovitve vseh formalnih pogojev za izvršitev sodne odločbe v izvršbi. Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo njenemu predlogu in pri tem upoštevalo predložene listine o podatkih iz ustreznih registrov. V razlogih sklepa je navedlo, da je predlagateljica dokazala, da pravdni stranki v sodbi nista bili označeni pravilno ter da iz navedenega izhaja, da je prišlo pri izdelavi sklepa z dne 7. 2. 2014 (pravilno sodbe in sklepa z dne 7. 2. 1992) do očitnih pisnih pomot. Zmotno je sicer stališče pritožnice, da ima na kršitev procesnih pravil o popravi sodbe in sklepa vpliv okoliščina, da jo je sodišče popravilo po 24 letih. Poprava sodne odločbe ni vezana na noben rok, celo na predlog ne. V skladu z določbo prvega odstavka 328. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko namreč predsednik senata napako v imenih in številkah kadarkoli sam odpravi. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s popravnim sklepom popravilo imena tožeče in tožene stranke, kot bi se morala ta na dan izdaje sodbe glasiti v skladu z vpisom njunih firm v sodni register. Zato so neutemeljene tudi pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje v popravnem sklepu navedlo stranke kot so obstajale po pravnomočnosti sodbe.

Deloma pa je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pri izdaji popravnega sklepa upoštevalo nekatera nova dejstva, ki jih ni mogoče vnesti v odločbo z izdajo popravnega sklepa. Zmotno je namreč stališče nasprotne stranke, da je izpodbijani popravni sklep pravilen zato, ker ustreza dokazom, ki jih je predložila v spis ob predlogu za izdajo popravnega sklepa.

Sodišče prve stopnje po stališču sodišča druge stopnje ni imelo podlage za popravo sodbe v delu, v katerem je s popravnim sklepom k firmi in sedežu tožene stranke dodalo še poslovni naslov: U. in številko registrskega vložka. V uvodu sodbe in sklepa z dne 9. 7. 1992 navedeni zapis ni izpadel zaradi pomote pri pisanju pisnega odpravka odločbe, niti zaradi kakšne očitne pomote pri pisanju, ki bi se zgodila tožeči stranki. Tožeča stranka poslovnega naslova tožene stranke ni navedla niti v tožbi niti nobeni od svojih vlog, ki jih je vložila v spis, ni pa ga niti ugotavljalo sodišče prve stopnje (na primer s pozivanjem tožeče stranke, da naj v tem delu tožbo dopolni, niti z ugotavljanjem naslova na kakšen drug način; vsa sodna pisanja je vročalo toženi stranki na naslov: ...). Sodišče je na svojo sodbo, ki jo je odpravilo pravdnim strankam, vezano (1. odstavek 320. člena ZPP). Naslov je ena od bistvenih sestavin vsake vloge, pomemben pa lahko postane v primeru očitka, da sodna pisanja stranki niso bila pravilno vročena in je lahko ravno pomanjkljiv naslov predmet preizkusa pravilnega načina vročanja tej stranki. Zato v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je s popravnim sklepom v uvodu sodbe dodalo k imenu tožene stranke še njen poslovni naslov, pa četudi je ta bil dejansko vpisan v register (kar je ugotovilo sodišče prve stopnje šele ob izdaji izpodbijanega popravnega sklepa). Ravno zato, ker je poslovni naslov tožene stranke ugotovilo šele sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, ni pa z njim razpolagalo sodišče prve stopnje, ki je izdalo sodbo in sklep, je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je zapis poslovnega naslova tožene stranke v uvodu sodbe in sklepa izpadel po očitni pomoti. Zato niso izpolnjeni pogoji za popravo sodbe iz prvega odstavka 328. člena ZPP.

Tudi glede poprave naziva tožeče stranke sodišče druge stopnje pritrjuje tožeči stranki, da sodišče prve stopnje s sklepom ni odpravilo formalne napake. Sodišče s popravnim sklepom praviloma popravi napake v imenih, ki jih samo zagreši pri pisanju odločb, vendar pa tudi napake v imenih, ki se zgodijo samim strankam, če gre za napako, ki se njim zgodi pri pisanju vlog. Ne more pa kot napake šteti tudi zavestne uporabe določenega imena, ki ga stranka uporablja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ime tožeče stranke navedeno v uvodu sodbe, drugačno od v sodni register vpisane skrajšane firme gospodarske družbe v stečaju, ki se je glasila: S. „Z.“ p. o. - v stečaju. Zakon o podjetjih je v 153. členu določal obvezne sestavine firme, v 155 členu pa, da ima podjetje lahko tudi skrajšano označbo firme, ki vsebuje obliko in vrsto odgovornosti podjetja. Skrajšane firme tožeča stranka v tej pravdi (v kateri jo je zastopal odvetnik) ni uporabljala. Uporabljala je neskrajšano firmo: Z., p. o. - v stečaju (v skladu s firmo, ki jo je uporabljal tudi stečajni upravitelj v štampiljki stečajnega dolžnika). Zato tudi sodišče prve stopnje pravilno ni v uvodu sodbe navedlo tožeče stranke s skrajšano firmo, ki je bila vpisana v sodni register kot skrajšana firma, pač pa tisto firmo, kot jo je sama tožeča stranka dosledno označevala v vseh vlogah.(1) Zato ni mogoče šteti, da se je pri zapisu firme, zato ker ni uporabila skrajšane firme, tožeča stranka zmotila. S tem pa se izkaže kot zmotna presoja sodišča prve stopnje, da bi morala biti tožeča stranka označena v sodbi tako, kot je bila v sodni register vpisana njena skrajšana firma. Predmet poprave sodbe ne more biti poprava firme v njeno skrajšano obliko. Zato tudi v tem delu po oceni pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji za popravo sodbe po prvem odstavku 328. člena ZPP.

Napako, ker pri navedbi firme tožene stranke ni navedlo pravnoorganizacijske oblike p. o., pa je zagrešilo sodišče prve stopnje , ker je tožeča stranka v tožbi pri navedbi tožene stranke navedla tudi p. o. (kratica za polno odgovornost), ki pa je v sodbi po pomoti izpadla, prav tako je navedla tudi svoj poslovni naslov: X., kar je v uvodu sodbe in sklepa po pomoti izpuščeno. Zato je v tem delu sodišče prve stopnje napako pravilno odpravilo in v tem delu pritožba ni utemeljena. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

V preostalem delu pa je pritožbi ugodilo in nepotrjeni del izpodbijanega dela sklepa spremenilo tako, da je predlog v delu, ki izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa, zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

(1) V sodni register je bila vpisana firma: S. Z. p. o.