Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na višino vtoževanega zneska gre v konkretnem primeru za postopek v sporih majhne vrednosti, v katerih je sodbo, s katero je postopek končan, mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo 488,23 EUR z zakonitimi obrestmi od 5.2.2007 dalje do plačila ter plačilo stroškov postopka v znesku 235,18 EUR.
Zoper sodbo se pritožuje toženec. Navaja, da je bil zaveden s strani Zavoda za zaposlovanje, saj mu niso bile pojasnjene posledice podpisovanja pogodbe. Do podpisa pogodbe s šolo nikoli ni prišlo. Meni, da bi morala biti podpisana tripartitna pogodba. Zavod je vedel, da šole ne obiskuje, a je kljub temu plačal neupravičeno izstavljen račun šole. Ta problem bi morala rešiti med sabo zavod in šola. Toženec v nadaljevanju pritožbe, ki je laična, podaja navedbe, ki pravno niso relevantne.
Pritožba ni utemeljena.
Glede na višino vtoževanega zneska gre v konkretnem primeru za postopek v sporih majhne vrednosti, v katerih je sodbo, s katero je postopek končan, mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (1)in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo. S podpisom Pogodbe z dne 2.11.2004 je toženec prevzel obveznosti in odgovornost za izpolnitev le-teh. Svojih obveznosti toženec po pogodbi ni izpolnil, kar med pravdnima strankama niti ni sporno. Pritožbena trditev, da bi moral toženec podpisati pogodbo tudi s šolo, ter da bi morala biti podpisana tripartitna pogodba, je neutemeljena. Pravilne so ugotovitve prvostopnega sodišča, da je toženec zavezan vrniti tožeči stranki plačana sredstva z zakonskimi zamudnimi obrestmi na podlagi sklenjene pogodbe z dne 2.11.2004, ki sta jo sklenila tožeča in tožena stranka. Dejstvo, ki ga toženec ponovno navaja v pritožbi, da šole sploh ni obiskoval, toženca ne more razbremeniti obveznosti vračila sredstev iz razlogov, ki jih je v izpodbijani sodbi podalo že prvostopno sodišče in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče nanje sklicuje. Pritožbena izvajanja o tem, da bi lahko z dobro voljo zavod in šola problem rešila medsebojno ter da tožečo stranko zastopa močna odvetniška družba, ki bo poskrbela, da bo toženec plačal za napake birokratov, saj je samo številka za statistiko, so pravno neupoštevna.
Prvostopno sodišče je torej pravilno uporabilo materialno pravo, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nobene bistvene kršitve določb iz 2. odstavka 339. člena ZPP, pri čemer tožena stranka v pritožbi tega pritožbenega razloga izrecno ne uveljavlja. Noben uveljavljani ali uradno upoštevni pritožbeni razlog tako ni podan, prav tako pa je glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabljeno materialno pravo. V tej zvezi se pritožbeno sodišče sklicuje na pravilne prvostopne razloge, da jih ne bi ponavljalo.
(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008, v nadaljevanju ZPP