Jedro

Ker je pred odločanjem o pritožbi ustavno sodišče ugotovilo, da je prvi odstavek v zvezi z tretjim in drugim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah v neskladju z ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko ne prejema denarne socialne pomoči, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožencev, da se ju oprosti plačila sodne takse. Omogočilo pa je obročno plačilo sodne takse.

2. Proti temu sklepu vlagata pritožbo toženca. Plačilo po obrokih je določeno tako, da prvi obrok zapade 1.6., sklep pa jima je bil vročen naknadno. Opozarjata tudi na odločbo ustavnega sodišča, ki je zadržalo izvrševanje prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah. Ne prejemata denarne socialne pomoči, vendar bi plačilo občutno zmanjšalo njuno sredstvo za preživljanje. Pritožnica prejema le 380,00 EUR pokojnine, drugotoženec pa je brez sredstev za preživljanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-85/14 z dne 10.7.2014 ugotovilo neskladje z Ustavo prvega in tretjega odstavka 11. člena ZST-1. Do sprejema ustreznega zakona je naložilo sodišču, da presoja predlog za oprostitev plačila sodnih taks, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči, če bi do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Kljub temu, da v času odločanja na prvi stopnji ustavna odločba še ni bila sprejeta, mora pritožbeno sodišče paziti na neskladnost z Ustavo vse do pravnomočnosti, to je tudi v pritožbenem postopku. Zmotna uporaba prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah je tako pripeljala do razveljavitve sklepa in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (365. člen ZPP). Stranki namreč trdita, da imata obe skupaj le 380,00 EUR.