V upravnem postopku odločanja o BPP velja preiskovalno načelo po 7. členu ZUP, kar pomeni, da mora organ po uradni dolžnosti ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev.
Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani 3250/2024 z dne 23. 7. 2025 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
Povzetek izpodbijane odločbe
1.Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju toženka) zavrnilo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v ... P 53/2024 z dne 30. 9. 2024.
2.Iz obrazložitve izhaja, da je na podlagi uradnih evidenc (A. (v nadaljevanju A.) in B. (v nadaljevanju B.) toženka ugotovila, da je tožnik v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje (julij 2024 do september 2024) iz naslova pokojnine prejel povprečno mesečno 1.176,98 EUR. Osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 494,1 EUR, višina dveh osnovnih zneskov pa 988,18 EUR, zato tožnikov dohodek presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
3.Toženka je tožnika pozvala, naj se opredeli do njenih ugotovitev o materialnih in vsebinskih pogojih za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).Tožnik je po skrbnici odgovoril, da izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, kakor tudi pogoje za redno brezplačno pravno pomoč, ker ima na invalidsko pokojnino tekoče sodne izvršbe. Pisanju je priložil sodbo Upravnega sodišča RS I U 1411/2024 z dne 9. 10. 2024 ter obvestila B. ter izpostavil, da je v poplavah 4. 8. 2023 izgubil vse premoženje.
4.Toženka je nato po 13. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) ugotovila, da se od dohodka lahko odštejejo le izplačane preživninske obveznosti, zato ni mogoče upoštevati tožnikovih navedb o nižjem izplačilu zaradi sodnih izvršb. Iz ocene delne škode Uprave za zaščito in reševanje izhaja, da je bila škoda v poplavah 4. 8. 2023 povzročena lastniku stavbe A. A. in ne tožniku. Toženka je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za izjemno brezplačno pravno pomoč po 22. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj mu je bila poslovna sposobnost odvzeta zaradi kverulantstva s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v ... N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v ... II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012. Prav tako niso podani pogoji za nujno brezplačno pravno pomoč po 36. členu ZBPP.
5.Ker tožnik že z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev brezplačne pravne pomoči, je toženka njegovo prošnjo za BPP zavrnila na podlagi 2. točke 2. odstavka 37. člena ZBPP in se v presojo višine tožnikovega drugega premoženja in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni spuščala.
Povzetek navedb strank v upravnem sporu
6.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga po svoji skrbnici tožbo v kateri navaja, da je tožena stranka z zlorabo uradne moči in izkrivljanjem splošno znanih dejstev protizakonito zavrnila prošnjo za nujno BPP, ki se mora po 36. členu ZBPP dodeliti nemudoma. Trdi, da zaradi bolezni in brezpravnih razmer že od leta 1994 ne more uresničiti pravice do sodnega varstva. Navaja, da je naslovnemu sodišču iz številnih sodnih postopkov splošno znano, da zaradi zdravniške poškodbe med operacijo levega srednjega ušesa iz leta 1994 slabo sliši in govora ne razume, zaradi česar je izgubil zmožnost samostojnega nastopanja pred organi in sodišči. Zaradi navedenih razlogov mu je bila na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča delno odvzeta poslovna sposobnost, vendar ga tožena stranka žaljivo obravnava kot kverulanta.
7.Glede materialnega položaja navaja, da se mu zaradi sodnih izvršb prihodki sodno rubijo, kar ni po njegovi krivdi, ter da je v poplavah 4. 8. 2023 bilo uničeno še preostalo premoženje. Prav tako mu Okrajno sodišče v ... v izvršilni zadevi In 91/2000 nezakonito zapečatilo delavnico s stroji in opremo. Trdi, da tožena stranka že od leta 2002 dalje namenoma napačno ugotavlja dejansko stanje.
8.Predlaga, da sodišče opravi glavno obravnavo z zaslišanjem višje sodnice B. B., nato pa tožbi ugodi, odločbo odpravi in mu za nastopanje pred Okrajnim sodiščem v ... dodeli brezplačnega odvetnika ter ga oprosti plačila sodnih taks. Toženi stranki pa zaradi malomarnega ravnanja predlaga, da se ji naloži dodelitev brezplačnega odvetnika za nastopanje pred vsemi sodišči RS in mednarodnimi sodišči.
9.Toženka je poslala spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.
10.Po prejemu vabila na narok je skrbnica tožnika na sodišče naslovila vlogo- prošnjo za zagotovitev enakopravnega sodelovanja. Zaradi zdravstvenih omejitev tožnika in pomanjkanja pravnega znanja je skrbnica v vlogi prosila, da sodišče tožniku na podlagi 82. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zagotovi zastopanje po odvetniku. Sodišče v zvezi z navedenim pojasnjuje, da določba 82. člena ZPP ureja postavitev začasnega zastopnika stranki, ki nima pooblaščenca in zaradi neznanega prebivališča ali drugih razlogov ne more sama opravljati procesnih dejanj. V obravnavanem primeru je tožnik že zastopan po zakoniti skrbnici, zato pogoji za postavitev zastopnika po 82. členu ZPP niso izpolnjeni. Morebitna brezplačna pravna pomoč se uveljavlja po določbah ZBPP, ne preko 82. člena ZPP.
11.Ker tako niso podani razlogi, ki bi v smislu 82. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), narekovali postavitev začasnega zastopnika tožniku (saj je ta v upravnem sporu ustrezno zastopan), sodišče takšnemu predlogu tožnikove skrbnice ni sledilo.
Sojenje brez glavne obravnave
12.Sodišče je 29. 9. 2025 razpisalo narok za glavno obravnavo, kljub pravilno izkazanim vabilom stranki na narok nista pristopili. Svojega izostanka nista opravičili. Sodišče je tako na podlagi 58. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj na narok ni pristopila nobena od strank.
13.Sodišče je vpogledalo v listine, ki jih je tožnik priložil k tožbi (A1 do A2), v listine sodnega spisa, in listine upravnega spisa.
14.Sodišče je zavrnilo dokazne predloge tožnika za zaslišanje tožnika C. C., zaslišanje skrbnice D. D. in zaslišanje priče B. B. kot nerelevantne in nedopustne.
15.Za odločitev v zadevi je nesporno: da znaša povprečni mesečni dohodek tožnika 1.176,98 EUR (ugotovljen na podlagi uradnih evidenc B.) ter dejstvo, da tožnik navaja obstoj izvršb na invalidsko pokojnino. Nesporno pa ni bilo, ali te izvršbe dejansko obstajajo, v kakšnem obsegu, na kateri pravni podlagi in ali so posledica okoliščin, ki jih tožnik ni zakrivil po lastni volji. Slednje toženka ni ugotavljala, ker je menila, da so izvršbe pravno nerelevantne po 13. členu ZUPJS. Predmet spora je tako pravno vprašanje, ali je toženka pri zavrnitvi tožnikovih navedb o izvršbah pravilno uporabila materialno pravo, še posebej ali je upoštevala tretji odstavek 14. člena ZBPP, ki zahteva ugotovitev okoliščin glede nezmožnosti razpolaganja z dohodkom. Zaslišanje oseb za to pravno presojo ni bilo relevantno.
16.Zavrnjeni dokazi so bili tudi nedopustni, saj jih tožnik v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni predlagal, njihovega predlaganja šele na glavni obravnavi pa ni z ničemer opravičil (52. člen ZUS-1). Na podlagi 52. člena ZUS-1 sodišče novih dejstev in dokazov, ki jih stranka brez opravičljivega razloga ni navedla že v postopku izdaje upravnega akta, ne upošteva. Tožnik ni izkazal opravičljivega razloga za (pre)pozno navajanje dokazov (na narok za glavno obravnavo, na katerega je bil pravilno vabljen, ni pristopil, prav tako ni predložil opravičila za svojo odsotnost, niti ni pojasnil, zakaj dokazov ni predlagal že v upravnem sporu).
Presoja sodišča
17.Tožba je utemeljena.
18.Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke, s katero je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
19.Med strankama je sporno, ali tožnik presega postavljeno finančno mejo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma materialnega položaja prosilca, kar po določilu 13. člena ZBPP izključuje možnost pridobitve pravice do BPP. Sporno je namreč, ali se pri izpolnjevanju pogojev za BPP glede ugotavljanja dohodkov upoštevajo dejansko prejeti dohodki. V zvezi s tem je nesporno, da 1) je tožnik samska oseba, 2) čigar povprečna neto pokojnina znaša po podatkih B. 1.176,98 EUR na mesec v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje (od julija do septembra 2024). Nesporno je tudi, da tožnik navaja znižanje pokojnine zaradi sodnih izvršb, vendar pa ni bilo ugotovljeno, ali te izvršbe dejansko obstajajo, v kakšnem obsegu in na kateri pravni podlagi. Sporno oziroma neugotovljeno je torej, ali obstajajo izvršbe in kakšne so njihove okoliščine ter ali se te okoliščine upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja v smislu tretjega odstavka 14. člena ZBPP.
20.V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
21.V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZUPJS se v dohodek, ki se upošteva, štejejo med drugim tudi dohodki in prejemki vseh oseb, ki so obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino. Po sedmem odstavku 12. člena ZUPJS se upoštevajo dohodki in prejemki iz prvega odstavka 12. člena po zmanjšanju za normirane stroške ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost. Po prvem odstavku 13. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za izplačane preživnine in za druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov.Na navedeni pravni podlagi je toženka ocenila, da ni mogoče upoštevati tožnikovih navedb o znižanju pokojnine zaradi izvršb, saj se po 13. členu ZUPJS od dohodka lahko odštejejo le izplačane preživninske obveznosti, drugih odhodkov zakon ne predvideva, zato ni mogoče upoštevati navedb prosilca, da prejema dejansko nižje izplačilo zaradi sodnih izvršb.
22.Navedeno stališče toženke je materialnopravno zmotno, saj pri ugotavljanju tožnikovega materialnega položaja ni upoštevala tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki omogoča upoštevanje dejansko prejetega periodičnega dohodka pod določenimi pogoji.
V skladu s tretjim odstavkom 14. člena ZBPP se namreč pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji.
25.Sodišče pri tem poudarja, da v upravnem postopku odločanja o BPP velja preiskovalno načelo po 7. členu ZUP, kar pomeni, da mora organ po uradni dolžnosti ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev. Ker toženka ni upoštevala tretjega odstavka 14. člena ZBPP, je izostala ugotovitev dejanskega stanja o izvršbah in presoja izpolnjevanja pogojev iz te določbe, to je upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih tožnik ni zakrivil po lastni volji. V ponovnem postopku bo morala toženka ob pravilni uporabi materialnega prava najprej po uradni dolžnosti ugotoviti vsa relevantna dejstva v zvezi z izvršbami (obstoj, obseg, pravno podlago, okoliščine nastanka obveznosti), pri čemer lahko od tožnika zahteva predložitev dokazil (sklepi o izvršbi, obvestila izvršilnega organa ipd.). Nato bo morala konkretno presoditi, ali so izvršbe posledica ravnanj, ki jih prosilcu ni mogoče pripisati po lastni volji, kar je eden od bistvenih pogojev tretjega odstavka 14. člena ZBPP. S tem bi tožnik lahko izkazal, da je upravičen do BPP.
Sklepno
26.Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1), kar je vodilo v nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (2. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek.
- Glede odklonitve odločanja v sporu polne jurisdikcije
27.Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji. Skladno s prvim odstavkom 65. člena ZUS-1 sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago, ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, še zlasti, če bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo. Ker gre za prvo odločitev toženke v zadevi in ker organ v upravnem postopku razpolaga s preiskovalnimi pooblastili po ZUP, je utemeljeno, da o zadevi ponovno odloči toženka.
- Glede predloga za oprostitev plačila sodne takse
28.V skladu s šestim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah se v postopkih odločanja o dodelitvi BPP, o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, o ugovoru zoper plačilni nalog iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona in o pritožbi zoper sklep o tem ugovoru, o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane takse ter v upravnih sporih o priznanju mednarodne zaščite po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, taksa ne plača. Po citirani določbi, ki je umeščena med taksne oprostitve na podlagi zakona, stranki v postopkih odločanja o dodelitvi BPP, ni treba posebej zaprositi za taksno oprostitev oziroma ji ni treba izkazovati pogojev za taksno oprostitev.
-------------------------------
1Gre sicer za določbo, ki se primarno nanaša na premoženje, vendar jo je Vrhovno sodišče v zadevi X Ips 260/2017 razlagalo tako, da se njena uporaba ob posebnih pogojih razteza tudi na dohodek.
2Da je bil takšen zakonodajalčev namen, izhaja iz Predloga Vlade Republike Slovenije zakona o spremembah in dopolnitvah ZBPP z dne 11. 12. 2014, stran 22 do 23.