Jedro

Tožnici je v postopku zaradi sprejema na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico na oddelek pod posebnim nadzorom pravno svetovanje in zastopanje zagotovljeno na podlagi sklepa, ki je bil izdan po določbah ZDZdr. Ker je tožnici pravno svetovanje in zastopanje na stroške sodišča zagotovljeno že na drugi pravni podlagi, ji je s tem zagotovljeno tudi uresničevanje pravice do sodnega varstva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani odločil, da se zavrne tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

Iz obrazložitve je razvidno, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta na podlagi ugotovitve, da je tožnica vložila prošnjo za BPP v zvezi s postopkom v nepravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v ... zaradi sprejema na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve, v tem postopku pa ji je bil (s sklepom Okrajnega sodišča v ... z dne 12. 7. 2013) že postavljen odvetnik po uradni dolžnosti na podlagi 42. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).

Zoper navedeno odločitev tožnica vlaga tožbo, ki jo utemeljuje z navedbami, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z mnenjem direktorice (Centra za socialno delo ... – op. sodišča) ... Omenja tudi vsebino Bpp 2113/2013 in sodišču smiselno predlaga, naj tožbi ugodi. Sodišču predlaga še, naj jo oprosti plačila sodnih taks.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje za BPP pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge, ki jih organ za BPP navaja v obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori sodišče pojasnjuje le, da se po vsebini nanašajo na (ne)utemeljenost sprejema na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico, ki pa na pravilnost in zakonitost odločitve o upravičenosti do BPP ne morejo vplivati.

Organ za BPP namreč tožničine prošnje za BPP ni zavrnil zaradi strinjanja z ugotovitvami direktorice CSD, temveč zato, ker ji je bil v postopku, za katerega je zaprosila za BPP, odvetnik postavljen že po uradni dolžnosti s sklepom ... z dne 12. 7. 2013. Iz kopije tega sklepa, ki je med listinami v spisu, je razvidno, da je bilo odločeno tudi, da se stroški postavljenega odvetnika krijejo iz sredstev sodišča. Tretji odstavek 3. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa, da upravičenec, ki mu je bila odobrena BPP po posebnem zakonu, ne more imeti te pravice v isti zadevi in isto obliko pravne pomoči uveljavljati po tem zakonu.

Tožnici je torej v postopku zaradi sprejema na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico na oddelek pod posebnim nadzorom pravno svetovanje in zastopanje zagotovljeno na podlagi sklepa, ki je bil izdan po določbah ZDZdr. Ker je tožnici pravno svetovanje in zastopanje na stroške sodišča zagotovljeno že na drugi pravni podlagi, ji je s tem zagotovljeno tudi uresničevanje pravice do sodnega varstva. Glede na to, tudi po mnenju sodišča tožnica ni upravičena do enakih storitev še po ZBPP.

Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe (med njimi tudi omenjanje vsebine zadeve Bpp 2113/2013, o kateri še ni bilo odločeno), je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

O predlogu za oprostitev sodnih taks sodišče ni odločalo, ker se sodna taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1).