Jedro

Posplošeno sklicevanje na to, da obstaja upravičena bojazen, da bo toženec odtujil nepremičnine, na katere se nanaša tožbeni zahtevek, ne zadostuje za sklep o verjetno izkazani nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, in še manj za zaključek o obstoju katere od ostalih predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.

2. Tožnica v pritožbi zoper navedeni sklep predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep spremeni in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Sodišče je kršilo prvi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ker na podlagi dokumentacije v spisu ni prišlo do zaključka o obstoju terjatve. Napačno je stališče, da tožnica ni izkazala nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena oziroma da ni navedla dokazne podlage za takšno nevarnost. Očitno je, da bo postopek dolgotrajen, da je toženka takšno "nevarnost" že uresničila in da taka nevarnost nedvomno obstaja tudi pri parcelah, ki si jih lasti toženec. Ker bo škoda nastala le tožnici, je predlog utemeljen. Vse navedeno je razvidno iz spisa, če pa sodišču podatki niso bili jasni, bi moralo tožnico pozvati k dopolnitvi predloga, a po njenem mnenju to ni bilo in ni potrebno.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve mora biti poleg verjetno izkazanega obstoja terjatve verjetno izkazana tudi ena od naslednjih predpostavk: (1) nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, (2) da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali (3) da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (prvi in drugi odstavek 272. člena ZIZ).

6. Zaključek izpodbijanega sklepa, da tožnica ni navedla konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale sklep o obstoju ene od predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, je pravilen. Posplošeno sklicevanje na to, da obstaja upravičena bojazen, da bo toženec odtujil nepremičnine, na katere se nanaša tožbeni zahtevek, ne zadostuje za sklep o verjetno izkazani nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, in še manj za zaključek o obstoju katere od ostalih predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.

7. Glede na zelo skromno obrazložitev predloga za izdajo začasne odredbe se postavlja vprašanje, ali je bil predlog sposoben za obravnavanje (180. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP – v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker pa niti okoliščine, navedene v pritožbi, ne dajejo podlage za sklep, da je verjetno izkazana katera od predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, pritožnica ni izkazala, da bi morebitna ugotovitev kršitve pravil o ravnanju z nepopolnimi vlogami lahko vplivala na pravilnost izpodbijanega sklepa. Dolgotrajnost postopka sama po sebi ne izkazuje nevarnosti, da bo toženec razpolagal s spornimi nepremičninami. Toženkino razpolaganje z nepremičninami, katerih lastnica je postala na podlagi dednega dogovora, sklenjenega med pravnimi strankami, še ne izkazuje namere, da bo s svojimi nepremičninami tako ravnal tudi toženec. Neobrazložena trditev, da bo škoda nastala le tožnici, pa ne zadostuje za preizkus, ali bi izdaja začasne odredbe v manjši meri posegla v toženčev lastninski položaj kot bi (ob predpostavki utemeljenosti tožbenega zahtevka) neizdaja začasne odredbe prizadela tožničin položaj.

8. Ker je odločitev že iz navedenih razlogov pravilna, se pritožbenemu sodišču ni treba izreči o verjetni izkazanosti obstoja terjatve kot drugi predpostavki za izdajo začasne odredbe in s tem povezanim vprašanjem sklepčnosti tožbe.

9. Po ugotovitvi, da niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških bo sestavni del končne odločitve v zadevi.