Jedro

Evidentiranje stavbe in njenih posameznih delov v prostorske evidence je del sodnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah, na katerih je etažna lastnina nastala pred 1. januarjem 2003, in ki je namenjen uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položanjem nepremičnin. Tudi v tem delu postopka, v katerem so se ugotavljala tehnična dejstva o legi in površini posameznih delov stavbe in posebnih skupnih delov stavbe, pritožnici ni bila kršena pravica do izjave in do kontradiktornosti. Vse listine, na katere se je sodišče oprlo pri svojem odločanju, so ji bile vročene. Njene pripombe na izvedeniško mnenje izvedenca geodetske stroke, ki je izdelal etažni načrt, in k odločbi GURS o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru, katastru stavb in registru nepremičnin na podlagi sodnih postopkov, so bile obravnavane in upoštevane.

Ob podatkih spisa ni bilo ovir za ugotovitev sodišča, da je elaborat izvedenca geodetske stroke primerna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru in za izdajo sklepa na redni številki 145 spisa. Zoper sklep o primernosti strokovne podlage za vpis sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb je dopustna posebna pritožba (šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1). Nasprotno pritožbeno naziranje je zmotno. Pritožnica je bila o pravici do pritožbe izrecno poučena, a je ni izkoristila. Če stranka ne izkoristi pravice do pritožbe zoper sodno odločbo, se na kršitev pravice do izjave ne more sklicevati.

Pri določitvi višine solastniških deležev na posebnih skupnih delih je pravilno uporabilo določilo šestega odstavka 23. člena ZVEtL-1, ki je pravno relevantno v postopkih za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL-1. Gre za pravno domnevo, po kateri se šteje, da je idealni delež solastnine vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe enak razmerju med površino posameznega dela stavbe in skupno površino vseh posameznih delov stavbe. Zatrjevano oziroma navedeno odstopanje v površini (3,87 m2) od pogodbenega zapisa torej ne omaje pravilnosti sklepa.

Pritožničin očitek nezakonitega posega v njeno lastninsko pravico zaradi „izgube“ določene površine prostorov je neutemeljen. Zatrjevano (so)lastninsko pravico bo kljub pravnomočnosti tega sklepa lahko uveljavljala v pravdi ali v drugih postopkih. Izpodbijana odločba namreč ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju. Po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL-1 lahko udeleženci in druge osebe svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljajo še v pravdi oziroma v drugih postopkih (35. člen ZVEtL-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vzpostavilo etažno lastnino na stavbi z naslovom Ulica 94a, ki stoji na parc. št. 445/4 in 472/14 (v zemljiški knjigi vpisani še kot parcelni št. 445/1 in 472/11), obe k.o. X (točka II izreka izpodbijanega sklepa). Za posamezni del stavbe z identifikacijsko številko 0000-0000-5 je dovolilo vzpostavitev zemljiškoknjižne listine (točka I izreka). V točki III je ugotovilo, katere posamezne dele ima stavba in kdo so njihovi lastniki (točka VI) - med njimi posamezna dela stavbe št. 4 in št. 19 v lasti druge predlagateljice in prvega predlagatelja. V točki IV izreka je nadalje ugotovilo splošne skupne dele stavbe in pripadajoče solastninske deleže v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, v točki V pa posamezne skupne dele stavbe in pripadajoče solastninske deleže v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov, med njimi sporni del št. 15 (skupni komunikacijski prostor v drugi etaži v izmeri 11,3 m2) ter št. 16 (skupne sanitarije v drugi etaži v izmeri 14 m2).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo druga predlagateljica. Izpodbija ga v delu vzpostavitve etažne lastnine v drugi etaži oziroma prvem nadstropju stavbe. Meni, da je sklep nepravičen in nezakonit. Posega v njeno lastninsko pravico na nepremičnini, kupljeni leta 1997, kar je pojasnjevala že med postopkom, še posebej na naroku, opravljenem na kraju samem. Sporen je končni del hodnika za montažnimi steklenimi vrati. Kljub njenemu izrecnemu nasprotovanju ga je geodet nepravilno priključil k poslovnemu prostoru št. 19, čeprav del spornega prostora tvori skupni hodnik v etaži. Onemogočen je izstop preko vrat na hodnik in razpolaganje s tem delom. Med postopkom je opozarjala, da je kupila 55,49 m2 prostorov. Z izpodbijanim sklepom se je kupljeni prostor zmanjšal za cca. 10 m2. Za te metre je oškodovana, prvi predlagatelj pa obogaten na 36,7 m2 površine, ki mu ne pripadajo. Izpodbijani sklep sloni na listinah, ki ne morejo biti podlaga za odločanje. Obvestilo št. 8102 GURS z dne 13. 12. 2019 ne more nadomestiti pravnomočne geodetske odločbe o etažiranju. Pravnomočna odločba o etažiranju ji ni bila vročena in se nanjo ni mogla pritožiti. Predlaga razveljavitev sklepa oziroma spremembo tako, da se sporni prostor št. 19 oddeli od skupnega hodnika št. 15. 3. Na pritožbo so odgovorili 9. do 11. in 18. nasprotni udeleženci. Predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica izpodbija le odločitev glede posebnega skupnega dela stavbe št. 15 v izmeri 11,3 m2, ki v naravi predstavlja skupni komunikacijski prostor v drugi etaži (hodnik za posamezne dele št. 3, 4 (v lasti predlagateljice) in št. 19 (v lasti prvega predlagatelja)). Trdi, da je opisno obrazloženi del, na katerega naj bi opozarjala med postopkom, nepravilno vključen k posameznemu delu stavbe št. 19. Smiselno sodišču očita nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP1 v zvezi s 37. členom ZNP2 in s 3. členom ZVEtL-13. 6. Odločitev je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu, pravilno in popolno obrazložena, da jo je mogoče preizkusiti, in ni obremenjena ne z očitanimi ne drugimi procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato bo v nadaljevanju odgovorilo le na bistvene pritožbene navedbe.

7. Ker obravnavana stavba še ni bila vpisana v kataster stavb, je sodišče prve stopnje postopek za evidentiranje stavbe in njenih delov v prostorskih evidencah izvedlo pravilno po določbah 12. in 13. člena ZVEtL-1. Evidentiranje stavbe in njenih posameznih delov v prostorske evidence je del sodnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah, na katerih je etažna lastnina nastala pred 1. januarjem 2003, in ki je namenjen uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položanjem nepremičnin. Tudi v tem delu postopka, v katerem so se ugotavljala tehnična dejstva o legi in površini posameznih delov stavbe in posebnih skupnih delov stavbe, pritožnici ni bila kršena pravica do izjave in do kontradiktornosti. Vse listine, na katere se je sodišče oprlo pri svojem odločanju, so ji bile vročene. Njene pripombe na izvedeniško mnenje izvedenca geodetske stroke, ki je izdelal etažni načrt, in k odločbi GURS o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru, katastru stavb in registru nepremičnin na podlagi sodnih postopkov, so bile obravnavane in upoštevane.

8. Tako iz podatkov spisa in ugotovitev sodišča v točki 7 in 8 sklepa izhaja, da je na pritožničine pisne pripombe na izvedeniško mnenje glede površine posameznega dela št. 19 odgovoril izvedenec pisno in pojasnil, da jih je vključil v elaborat in skico na list. št. 210 spisa4. Sodišče jih je skupaj z izvedencem in udeleženci obravnavalo tudi na naroku 21. 10. 2019, ko si je na kraju samem neposredno ogledalo sporne prostore. Nadaljnjih pripomb na ugotovljene površine in lego skupnega hodnika pritožnica ni imela. Nasprotno: na ogledu je bilo ugotovljeno, da je tehnična izvedba elaborata pravilna. Pritožnica je bila pred narokom posebej pozvana k založitvi predujma za dopolnitev izvedeniškega mnenja geodetske stroke oziroma za novo izmero prostorov, ker je bila v mnenju zaradi nesodelovanja lastnikov površina posameznega dela stavbe št. 19 po pravilih stroka le ocenjena in ne dejansko izmerjena5. Po opravljenem naroku pritožnica pri dopolnitvi izvedeniškega mnenja ni vztrajala. Iz spisa ni razvidno, da bi bodisi pisno bodisi na naroku opozarjala na: „... končni del hodnika, ki je lociran za montažnimi vrati ...“, ki naj bi bil po pritožbenih navedbah nepravilno in neprimerno vključen v poslovni prostor s številko 19. Gre za nedovoljene, neopravičene in zato neupoštevne pritožbene novote. Sodeč po ugotovitvah v zapisniku o ogledu kraja in izvedeniškem mnenju so tudi neutemeljene. Sodišče namreč ob ogledu ni ugotovilo onemogočenega izstopanja preko vrat na hodnik, ki ga zatrjuje pritožba, ampak je skupaj z udeleženci ugotovilo, da je tehnična izvedba elaborata pravilna.

9. Ob takih podatkih spisa ni bilo ovir za ugotovitev sodišča, da je elaborat izvedenca geodetske stroke primerna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru in za izdajo sklepa na redni številki 145 spisa. Zoper sklep o primernosti strokovne podlage za vpis sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb je dopustna posebna pritožba (šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1). Nasprotno pritožbeno naziranje je zmotno. Pritožnica je bila o pravici do pritožbe izrecno poučena, a je ni izkoristila. Če stranka ne izkoristi pravice do pritožbe zoper sodno odločbo, se na kršitev pravice do izjave ne more sklicevati.

10. Obvestilo GURS o evidentiranju sprememb v prostorskih evidencah (zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin) na podlagi sodnih odločb, ne predstavlja odločbe o etažiranju stavbe, kot zmotno meni pritožnica. Relevantna odločba o vzpostavitvi etažne lastnine je v obravnavanem primeru izpodbijani sklep, izdan v postopku po pravilih ZVEtL-1. Pravica do pritožbe zoper ta sklep je pritožnici zagotovljena in udejanjena v tem pritožbenem postopku.

11. Protispisni so pritožbeni očitki, da pritožnici ni bilo vročeno obvestilo GURS (št. IDPOS) ... z dne 13. 12. 2019. Tudi to listino je sodišče z udeleženci obravnavalo neposredno na naroku 17. 5. 20216. Pritožnica se je o njem tudi pisno izjavila7. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje v točki 8 sklepa je GURS na podlagi njenih pripomb po uradni dolžnosti izvedla postopek spremembe registrskih podatkov o dvigalu in o tem izdala novo odločbo8. Očitki o kršitvi načela kontradiktornosti in pravice do izjave so torej tudi v tem delu neutemeljeni.

12. Odgovoriti je treba še na pritožbene očitke o posegih v lastninsko pravico, ki jih pritožnica meri v površini kupljenih prostorov. Odločitev o njeni lastninski pravici na posameznem delu stavbe št. 4 in solastninski pravici na obeh posameznih skupnih delih stavbe št. 15 in 16 temelji na pravilno ocenjenih listinah (prodajna pogodba), etažnem načrtu izvedenca in nespornih dejstvih med udeleženci. Oporo ima v drugem odstavku 19. člena ZVEtL-1 glede lastninske pravice na posameznem delu stavbe in šestem odstavku 23. člena ZVEtL-1 za posebna skupna dela št. 15 in 16. 13. Drži, da je pritožnica trdila in s prodajno pogodbo z dne 4. 3. 1997 dokazovala, da je kupila 55,49 m2 prostorov. Sodišče pa je na podlagi listin, izvedeniškega mnenja in nespornih dejstev med udeležencu ugotovilo njeno lastninsko pravico na posameznem delu stavbe št. 4 v izmeri 45,7 m2 (kar je nekaj več, kot je zapisano v pogodbi (45,13 m2) in solastninsko pravico na posebnih skupnih delih stavbe št. 15 (do 457/1410) in št. 16 (do 457/1700), to je nekaj manj, kot je navedeno v pogodbi. Goli matematični preračun površin prostorov v lasti in solasti pritožnice pokaže odstopanje za 3,87 m2 glede na površine, ki so navedene v prodajni pogodbi (in ne za 10 m2, kot trdi pritožnica). Pogodba ni temeljila na etažnem načrtu oziroma na dejanskih izmerah površin posameznih prostorov. Dopuščala je možna odstopanja v površinah9. Kot že povedano, pa je sodišče o legi in površinah odločilo na podlagi izvedeniškega mnenja (etažni načrt) in nespornih dejstev med udeleženci. Pri določitvi višine solastniških deležev na posebnih skupnih delih je pravilno uporabilo določilo šestega odstavka 23. člena ZVEtL-1, ki je pravno relevantno v postopkih za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL-1. Gre za pravno domnevo, po kateri se šteje, da je idealni delež solastnine vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe enak razmerju med površino posameznega dela stavbe in skupno površino vseh posameznih delov stavbe. Zatrjevano oziroma navedeno odstopanje v površini (3,87 m2) od pogodbenega zapisa torej ne omaje pravilnosti sklepa. Pritožničin očitek nezakonitega posega v njeno lastninsko pravico zaradi „izgube“ določene površine prostorov je neutemeljen. Zatrjevano (so)lastninsko pravico bo kljub pravnomočnosti tega sklepa lahko uveljavljala v pravdi ali v drugih postopkih. Izpodbijana odločba namreč ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju. Po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL-1 lahko udeleženci in druge osebe svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljajo še v pravdi oziroma v drugih postopkih (35. člen ZVEtL-1), na kar je udeležence že opozorilo tudi prvo sodišče (točka 24 sklepa).

14. Pritožbene navedbe torej niso utemeljene. Ker sklep tudi ni obremenjen s kršitvami in napakami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986 s spremembami; uporaba na podlagi prvega odstavka 216. člena ZNP-1, Uradni list RS, št. 16/2019. 3 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Uradni list RS, št. 34/2017. 4 Pojasnila izvedenca na list. št. 223 do 224. 5 Pozivni sklep z dne 8. 5. 2019 na red. št. 127 spisa. 6 Podatki na list. št. 308 spisa. 7 Dopis sodišča na red. št. 186 spisa. 8 Red. št. 198 spisa. 9 Primerjaj četrti odstavek točke II pogodbe v prilogi A5.