Jedro

Tožeča stranka je sodnica pravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Celju, zato bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v precepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Žalcu.

Obrazložitev

Tožeča stranka s tožbo z dne 6.4.2007 vtožuje odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki ji je nastala v škodnem dogodku 11.3.2005, ko je smučala na Rogli.

Stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče, saj je tožeča stranka sodnica na pravdnem oddelku Okrajnega sodišča v Celju, kar bi pri toženi stranki lahko vzbudilo dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Celju.

Predlog je utemeljen.

Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.

Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – ur. p. b., v nadaljevanju ZPP). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi okoliščina, da je tožeča stranka sodnica pravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Celju. Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so nedvomno v pogostih stikih s svojo kolegico – tožečo stranko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v precepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Žalcu.